ziv dolgcas

citat: “Zgodovinsko gledano, nikoli ni bilo mišljeno, da bomo moški in ženske spali v isti postelji. To je pravzaprav zelo nenavadno. Deliti si posteljo z nekom, ki spušča različne glasove in boriti se z njim za prostor in odejo, ni preveč razumna odločitev, kajne?”

V oko mi je padel članek (ženske ponoči poneumljajo moške), ki preiskuje družben fenomen spanja v dvoje. In glede na to, da sem nedavno tudi sam posteljo delil je zadeva še toliko bolj aktualna. O tem se namreč še nikoli nisem spraševal, saj se zdi očitno, da pač parterja pri ljudeh spita skupaj in to je pri nas že totalno zakoreninjen princip neke normale. Če pa resno to pogledamo z bolj naravnega zornega kota in pa iz čistega koristoljubja je dejansko spanec v dvoje nekoliko moten in ne služi primarnemu cilju regeneracije. Raziskava je šla celo tako daleč, da so z eksperimentom ugotovili, da je moški po spanju s partnerko slabše miselno sposoben, saj se njegova regeneracija ni popolno pač zgodila, pri ženskah pa je presenetljivo rezultat nasproten, saj so se po spancu v dvoje na testih bolje odrezale. Ženske bojda v dvoje spijo celo trdneje. Zanimiv je tudi občutek, glede na rezultate preiskave lažen, da se počutis bolje ko spiš z nekom, čeprav ni ravno najboljša naložba za naslednji dan. Čeprav ok… ne glede na preiskave, da moške ta navada poneumlja, je delitev spanca še vedno zakon in ohranitev te, kakor kaže malce kontra navade, naj ostane vsaj toliko prakticirana kot je bila do sedaj.

Mislm tole pa resno ni ne vem kako na nivoju. Ravno sem imel spisano objavo in shranim in se cel siol blog sesuje, ker je najbrz ravno Jonas objavlu nove zapise in pol je valda treba vse zablokirat. Malo sale…

Kaj se je dogajalo…veliko, v principu ogromno, toliko, da je bilo nesmiselno izgubljati cas s tipkanjem nove objave. Ena izmed dokaj zanimivih izkusenj je bil po dolgem casu obisk cerkve kot reprezentacije prostora, ki prireja obrede za religijo, ki je v procentualni premoci nasega prostora. Namen je bil pocastitev odhoda sosede v vecna lovisca in pac velika vecina pogrebov ima vsaj del dogajanja v tako imenovanih bozjih hramih. Skoraj da nisem mogel verjeti. Poizkus nevpletene socioloske analize bi skoraj vsakega moral pripeljati do dejstev, ki naznanjo, da prva resnica, ki nam pride pod roko, pa se to v obliki pravljice, ki je nasploh cela fantazija, ceprav bojda spisana v dokaj pozitiven namen, ki ga zal izkorisca nasa cerkvena institucija, pa ze ne mora ravno drzati. Sicer je ta kvazi dusevna pomoc v dolocenih primerih pozitivna, saj najlazje je zal verjeti pravljici in se ne ubadati z realnim okoljem, s tem pa povrhu se pripadati neki druzbeni enoti in se dobivati na vsaj vsakotedenskih shodih, ter bogatiti in prenazirati neko kicasto enoto, ki bi po raznih srednjih vekih, inkvizicijah, spodletelih razlagah funkcionalnosti zemlje, kot planeta, ter hardcore misijonarskih posegih pa res ze morala biti stvar preteklosti. Ocitno velik procent ljudi pac se ni pripravljen na dejstvo, da se vprasanj biti, pac za zdaj s stoprocentnostjo se ne da odgovoriti. Do takrat pac verjemimo skratom in zmajem. Sicer groba opazka a pravica do osebnega mnenja si zaenkrat se pridrzujemo, ceprav je tudi ta na resni preizkusnji. Sicer o tem trenutno ne razpredam zaradi kaksnega hudega nasprotovanja vsemu temu, dejstva so pac znana.

Dodajam se citat Svetlane Makarovic: Sem prepričana, da se bo ta babilonska vlačuga rimskokatoliške cerkve sesula sama vase. Ker bo tako prenažrta, da jo bo kap.

Vazno, da je bil odlicen regi v ostrigi minuli petek in je bilo posledicno bolj abstraktno razmislanje med obredom se bolj na prezi in upam, da se ohrani se nekaj casa, saj s fakultete predmet statistika ze veselo klice:”opravi me! opravi me!“.

Povecinoma metalsko srenjo v kranjskem rock baru Down town, ki se mu obcasno prilezejo sinonimi, kot so čuza, dol, skret in pa klet, smo zacuda obdarovali z lazjim stilom zvocnih valov v obliki da good sensi vibes of reggae music. Sicer je izjemno tezko presekati death metal ali nekaj v tem stilu, ki se je veselo vrtel, ko sem prisel, ampak je vseeno slo. Najprej burn, burn die and kill, zatem pa with a stock of sensimilia fighting the babilon. Ne vem kdo je bil tako nastrojen, da je pred regi vecerom vrtel tako muziko. Selekcija, ki sem jo naredil temu veceru primerno je bila sestavljena pretezno iz easy going reagge glasbe s pomocjo nekaterih hiticev in malce mocnejsih ritmov za poznejse ure. Nabralo se je nekaj ljudi, sicer manj kot obicajno na sobotnih tematskoh vecerih, ampak se vedno so se nasli ljudje, ki se spomnejo take vrste glasbe, ceprav je v Kranju na robu izumrtja. Vecina ljudi pa valda v down town pride po klasicno vikendasko dozo alkohola ne glede na to kaksna glasba je v obtoku. Se vedno lahko recem, da je vecer uspel in da sem bil zadovoljen z malce premalo razposajeno publiko. Zanimivo, da je bil komad izvajalcev Bally sagoo, ki reggae poveze z indijskim pridihov eden izmed najuspesnejse sprejetih. Hja… pomanjkanje pogostih reggae izlivov se je sprevrglo v pricakovanje na takem nivoju, da je normalen regi ze tezko sprejeti in se potrebuje zraven se marsikaj drugega, da po dolgem casu zopet zapolni praznino. Itak pa je res, ce nadaljujemo s presenecenjem, da zapali indijsko regi komad, da je indija se vedno najbolj nor zemljin koticek na svetu, kar dokazuje naslednji video spot remixa michael jacksonovega thrillerja… ne me jebat

.

Se dve slikce dodam iz reggae zura v down townu

ostale se pa nahajajo v teli galeriji

Da naredim malo reklame, ker ravno organizacija poteka pod okriljem Jakoba aka Drma in mislim da bo kar lep doprinos v predspomladanskem dogajanju. Trip and bass…23.3.2007 v izbruhovem kulturnem bazenu. …/ja hudo… vse 3 objave sm nakljucno zacel z besedo trip.

zadnja stran flajerja

Aha… ce smo ze pri objavah. Osebno sem zadolzen za selekcijo reggae vibracij v kranjskem rock baru Down town to soboto 17.3. … striktlee crushal riddim selecshan

Big up

(zaenkrat objava vsebuje 4 slike in 2 video)

Start

Ja hudo… sm mel ze res ogromno napisan, pa se mi je mozilla sesula jebemti. No malce bolj skratka… vse se je zacelo v ljubljanjskem klubu k4, kjer so nam v somraku audio devlish psy trance vecerov razdelili letake, na katerih je Drmi skozi rozenico in leco po cudnem nakljucju usel snop svetlobe, ki je omogocil rekonstrukcijo dveh besed na omenjenem letaku. Pisalo je Astral projection. Ze se je prizigal vzigalnik in prebrali smo, da legende vecne legende goa trance glasbe prihajajo na Dunaj. Gremo? Gremo!

Okoli opoldneva v soboto 10. marca me je prebudil telefon in poizkusal razbliniti meglice iz petkove noci. “Cez eno uro se dobimo!” je rekel podobno zalimani Drma na drugi strani. In res… cez dobro uro smo se ze ustavili v hipermarketu nasega najboljsega soseda, kjer smo si zaradi starega nacela: “ko gres na dunaj, pusti trebuh zunaj”, nakupili zaloge potrebne za prezivetje psihadelicne cajanke, ki se je obetala v avstrijskem glavnem mestu. Ob drugi uri smo se dokoncno odpeljali in glede na to, da je bila glava se dogaj zmedena, in da je zunaj sonce po dolgem casu sijalo na polno, smo se morali kaj kmalu ustaviti na obvezni kavici. Valda, gorenjci smotani smo se malo privarcevali, saj smo se ustavili se na slovenski strani na Podljubelju. Uvod je bil idealen… debatica, kavica, par telefonov in picimo.

fotka1: Easy going na kavici na Podljubelju

video1: navigacija

………………………………………………………………………………………….

Uletel na Dunaj in na zur plac

Voznja niti malo naporna in en dva tri smo se znasli na Dunaju, kjer je Krox iz zepa potegnil svoje navigatorske sposobnosti in v eni izmed ulic se je pred nami pojavil West end hostel, ena najcenejsih opcij za spanje v centralnem Dunaju. Prijavili smo se in odsli pogledat sobo. Ob vstopu pa sokantno! Soba je bila za osem ljudi, kar smo vedeli ampak smo pricakovali kaksno odtrgano razposajeno mladino, ki pa je bila nadomescena z romunskimi drakulami. Povprecna starost 4 ljudi s katerimi smo si Andrej, Krox, Drma in jaz delili sobo je bila 72 let. Govorili so jezik, katerega smo definirali za romunskega in filing nasega prenocisca se je malce poslabsal, saj smo vedeli, da bo prihod iz zura v jutranjih urah dokaj naporen. Po hitrem postopku smo jo pobrisali proti kunsthistorishe in naturhistorishe muzejema, kjer smo si v lepo oblikovanem parkcu na klopici odprli prvo pivo. Ko si pogledal proti luci je rahlo naletaval sneg. Okoli 9 ure zvecer pa smo najeli taxi in se odpeljali proti ulici v katero nas je usmeril google maps (<-link do prizorisca). Tja smo odsli tako zgod, ker smo se bali, da bodo karte hitro prodane, in valda, strah je bil totalno odvec. Google maps nas je usmeril brez hibno in v neki zapusceni industrijski coni smo skozi velika tovarniska okna zagledali psihadelicno ornamentiko. Bili smo eni izmed prvih obiskovalcev, ce ne celo prvi, in varnostniku, ki se je pocasi pripravljal, da bo pobiral karte sem zacel govoriti v nemscini, ki mi je zaradi rahle pijanosti tekla kot namazana, in se dogovoril za popust pri kartah, katere so se kasneje celo izkazale za VIP karte. V halo smo lahko celo vnesli svojo pijaco, kar pa je zadevo se dodatno pocenilo. hja… znanje tujih jezikov se vcasih splaca. Prizorisce pa cela stala… ogromna tovarniska hala, ki izgleda zapuscena ze nekaj desetletij, okrasena v UV dekoraciji, s primernim ozvocenjem, ki je nakazoval svoj potencial.

fotka2,3: goa fabrka

(klikni na fotko… dela cudeze)

……………………………………………………………………………..
Partee
Zasedli smo eno izmed treh miz v dvorani in iz ruzaka privlekli svoje zaloge in totalno na relax opazovali kaj se dogaja. Dvorana se je polnila, debate so tekle in iz zvocnikov je zacelo nabijati. Prikradla se je fantasticna atmosfera in vsi stirje clani odprave smo bili ze posteno in the mood. Sledilo je tavanje sem ter tja po dvorani, narocili smo si tudi chai, ki so ga prodajali na neki stojnici in je vseboval bogve kaksen miks vsebin. Muzika se je stopnjevala in prav tako vzdusje, napolnjenost dvorane in bili smo v pricakovanju legend goa trance glasbe iz izraela. No od sedaj naprej pa itak vemo… zur 100 ur, zakon muzika in pelji. Sele ob kake 3.30 uri zjutraj je koncno napocil trenutek. Par sekundna pavza, da je folk lahko mal znoru in malo obremenil glasilke, nato pa bam bam. Klasicni zvok, ki presega starost 10 let in znane melodije, ki so krojile trance svet, ko je za party meko veljala se Goa v Indiji. Pred skoraj desetletjem, ko mi je Krox predstavil par legend astralcev, se mi ni sanjalo, da bom nekoc na njihovem live actu poslusal legende kot so People can fly, Mahadeva in podobno. Cela dvorana se je gibala in tunel v katerega te ta glasba popelje je zacel delovati in status zura se je oznacil z zeleno kljukico: uspeh!

Video2: Astral projection - People can fly (live ob ene 4.30 zjutri)

fotka4: Astral projection - live and direct

…………………………………………………………………………

Finish

Jap… komej cakamo, da zrihtamo Astrale se v sloveniji, ker jih pac se nikoli ni bilo in ker so 2much hudi. Sej se jih tut placa, saj smo zasledili podatek 6000 eurov na noc, kar je kar lep denarcek. To je recimo vec kot najdrazji slovenski bend, to so po kroksovih podatkih Čuki… LOL. Ko so legende zakljucili, smo se se malo razkropili, spili se en magicni chai, katerega vsebina nam se vedno ni najbolj jasna in se pocasi odpravili proti garderobi in adijo. Zunaj ze prelep dan in potrebno je bilo dobiti taxi, ki nas je odpeljal v nas hostel, oddaljen kakih 15 kilometrov. Jap… jeba, ni nobenega poceni prenocisca v blizini. Itak je pa ta Dunaj tako zmeden, da je check out iz hotelov ob 10 zjutri. In pol nej gremo za 3 ure spat.. ja a ste znorel. Smo se nekak zmenil, da mamo check out iz nasga hostla ob 10.30. In pol naj gremo za 3 ure pa pol spat… a ste znorel. Dobra stvar je bila pa ta, da se je zajtrk zacel ze ob 7 zjutraj, tako da smo bili prvi pri koritu. Po nadvse prevec obilnem zajtrku pa spat za 2 urche hehe. No… Drma, nas voznik, je imel pac placano 2 noci, da se je lahko naspal malo dlje, zaradi voznje. Jaz sem odsel spat kar v avto, Andre in Krokz pa sta v avto prisla ob 10.30, ko sta pac morala zapustiti hostel. Do enih smo poizkusali ujeti vsaj malo spanca, naposled pa se le skobacali ven in si privoscili kavico za 3.10 eure na soncku sredi Dunaja. Kasneje se je zbudil se Drma in po zauzitju junk fooda, smo se odpeljali v Schonbrun, v parkec pred njim in posedati na soncku, ter debatirati o prejsnji noci.

After finish

Za vse, ki vas zanima pa dodajam se spletno stran Astral projection, ki pa je totalno divja in napedenana u nulo. LINK … klikni tudi spodnji gumb na strani - > enter full site.

In pa se link hostla na dunaju v katerem smo kvazi prenocili. West end hostel

Mogoce se je se ene par stvari nabralo od potovanja, ki bi jih zelel izrazit. Za info… moj prejsnji trip blog se nahaja tukaj: potovanje po indokini. Recimo ze same posledicne debate s kolegi in znanci so zanimive. Vsak te v zacetnih petih minutah ponovnega videnja vprasa koliko je vse to stalo. Tko da ja gorenjska mentaliteta seka! Naslednja stvar je pa ta, da se skoraj vsem najbolj zanimiv dogodek zdi avantura s kambosko deklico in moja priloznost, ces zdej je pa to res nekaj posebnega, ker v primerjavi z ostalimi dogodivscinami, kot so recimo budisticno novo leto v laosu, slapovi v ban lungu, mogoce clo full moon party, sploh ni! Tko da spet ena cudna slovenska soap opera mentaliteta, kjer so najbl zanimive majhne aferice in koliko denarja si skupno zapravil. No ja…

Se malo statistike… blog potovanje po indokini si je po podatkih mojega web stevca ogledalo povprecno 9 ljudi na dan, kar nanese v, mislim da, 78 dneh mojega potovanja, 702 dnevno unikatnih obiskovalcev, oziroma 1100 obiskovalcev s ponavljanjem.

Naslednja zgodba bo pa sledila iz dunaja, kamor se odpravljamo z 3 frendi na legende goa trance glasbe, ki so ze lepih 10 let nazaj oblikovali trance kulturo in zapustili marsikaj nepresegljivega, kar se umetnosti zapakirane v ta glasbeni slog tice. Govorim o astral projection iz izraela. Zdej se pa matram da bi dobil en hostel na dunaju in klicem hotline organizatorja, da nej proba kej zrihtat v okolici prizorisca, ker vse kar najdem na internetu se nahaja vsaj 10 kilometrov stran, kar pa je ze prehuda. Skratka smo na vezi. Ce se komu da… cimbolj neumni komentarji zazeljeni.

bless