ziv dolgcas

Pred natanko enim letom sem spisal prvo objavo in odprl blog. Na začetku se ni nahajal na Siolu, ampak na Bloggerju. Moj stari blog je še vedno online, tukaj pa si ga lahko ogledate. Odprl sem ga z namenom potopisnega pisanja, par dni preden sem odšel na potovanje po jugo-vzhodni Aziji in to je bil tisti pravi blog. Blog z namenom. Lahko si preberete mojo prvo objavo. (tukaj tudi v obliki pred uvozom na Siol) Po skoraj treh mesecih pisanja pa sem se tega tako navadil, da sem tudi doma nadaljeval in se preselil na slovenski Siol, kjer pa objavljam bolj vsakodnevne zgodbe, misli, videnja in podobno in, vsaj po moje, ni več tako atraktivno, kot je bilo, ko sem bil na poti.

Če malce pogledamo statistiko, je moj spletni dnevnik v enem letu nabral 27.157 klikov, sproduciranih od 17.136 dnevno unikatnih obiskovalcev, kar znese v letnem povprečju več kot 1000 obiskovalcev mesečno. Rekordna objava je bila objava o kebabu, ki je zbrala kar 1617 unikatnih obiskov. Spisanih pa je bilo 149 objav, kar znese približno 1 objavo na vsakih 2.5 dni, in vsaka objava je v povprečju deležna 115 unikatnih obiskov.

Kaj pa sem se z bloganjem naučil? Ne vem, če se mi najbolj sanja, je pa to dober način sporočanja lastnega mnenja in tudi ohranjanja kontakta s prijatelji, katerih ne vidiš več prav pogosto. Poleg tega je dobro orodje za večanje spletnih informacij, ki marsikomu pripomorejo pri širjenju znanja ali pa mu samo podajo nek iskan podatek. Velika večina blogov je roko na srce dokaj brez-veznih in nimajo neke rdeče niti. Tudi moja stran, odkar sem prišel iz potovanja, še vedno išče neko rdečo nit in neko tematsko usmerjenost, katera meni osebno loči te bloge o vsakdanjosti od profesionalnih blogov z neko težo. Vseeno pa je bloganje zanimivo in se mi navkljub prekomerne vsakdanjosti ne zdi popolnoma nesmiselno. Že samo možnost brskanja po enem letu nazaj mi v spomin prikliče razne zgodbe, ki so se v tem letu dogajale. Veliko lažje je to početi na spletu, kjer je vse urejeno, kot pa v nekem privatnem dnevniku napisanem na roko.

Če že brskamo nazaj, lahko še izpostavim nekaj meni ljubših objav, čeprav objave iz potovanja težko primerjam z objavami doma.

Lov za Rajkom Hrvatičem

Kje se nahajajo hude bejbe

Neskončnost barv in materialov za sedežne garniture

Varnostniki iz prvega razreda

In tako naprej… kar pa se tiče objav glede potovanja pa imajo itak drugačno vrednost in edinole kar lahko postorim je, da prilepim link za to kategorijo.

Kako bo z blogom v nadaljne še ne vem in bom videl kako me bo držalo. Definitivno pa po končanju diplome pade en večmesečni trip okoli sveta in takrat se bo zagotovo na veliko pisalo. Blogejte!

Ljubljanski mednarodni filmski festival vedno z veseljem pričakujem, a vedno se pojavi isti problem. Komaj si uspem ustvariti neko sliko filmov, ki se vrtijo, je festivala konec. Vedno so neki bajni plani koliko filmov si bom ogledal, potem pa dva dni pred iztekom ugotovim, da se vse skupaj zaključuje in se končno prisilim, da se znajdem pred platnom. Na letošnjem Liffu sem si uspel ogledati le dva filma, enega predzadnji in drugega zadnji dan.

Zdi se mi, da sem izbral odlično, kajti v ogledu obeh sem zelo užival in to je čisto neka druga zgodba kot pa holivudski mega miljonski brezvezni filmi, ki vladajo po komercialnih kinematografih. V kinu poleg Liffa nisem bil že vsaj dve leti, če ni še dlje. Enostavno me noben film ne potegne, če pa že me, pa pritisnem download in gremo. Ne splača se hodit v kino, kjer vedno ko prideš igra en in isti ameriški film, mogoče se zamenja samo številka, ki nas opozarja, da gre za nadaljevanje. Da o remake-ih sploh ne zgubljam besed, ker to je pa totalna kriza. Prav škoda bo, ko bodo naši otroci recimo Hitchcockovega Psiha gledali v butasti predelavi, ko pa se prava vrednost filma najde samo v originalu. Dokler bo v kinih taka situacija me ne bodo videli. Mogoče le v primeru, ko si bom film ogledal v družbi kake lepe punce, ker ogled filma v kinu v taki situaciji pridobi na vrednosti.

No… nazaj na Liffe. Kdor si letos ni ogledal nobene projekcije, škoda. Izbira je, kot najbrž veste, bila ogromna, saj se je zvrtelo 108 filmov. Sam sem si pogledal filma Viva (ZDA) in Nacido y Criado (Argentina). Škoda, ker nisem uspel priti do še kake druge projekcije, ampak seznam je še vedno na uradni strani Liffa in zagotovo kak film najdem še na spletu in si ga za ogled piratsko sposodim. Naslednje leto pa znova enaka zgodba. Zopet bo Liff in zopet ga bom večino klavrno zamudil.

Včeraj je na Izbruhovem bazenu v Kranju nastopila Hrvaška dub drum’n'bass zasedba Bilk. Kogar ni bilo mu je lahko malce žal ampak ni pa nujno. Kar se koncerta tiče je bil izpeljan na zelo visokem nivoju in Bilki so me pozitivno presenetili. Malce pa nam je ponagajal nizek obisk predvsem v času koncerta, saj se je dvorana vsaj malce napolnila šele ob zadnjem komadu. Sledila je še akcija postavljanja DJ mize, kar je sicer mali paradoks, kajti večjo klub dvorano pa že skoraj težko najdeš pa vseeno nismo uspeli stisniti na oder benda in DJ mize hkrati.

Po 15 minutnem prestavljanju in priklaplanju kablov sva z DJ Guapom začela vrtinčiti. Zelo pestra je bila tudi najina oprema. Na eni strani moja prastara antikviteta Reloop CDJ RC-500 mk II ali drugače zvani pralni stroj, na drugi strani pa Pioneerjeva pošast CDJ 1000 MK II, ki smo si jo sposodili za debelih 50 eur. Ako vzameš dva te stane 100 eur na noč. Dober keš. No… tudi cena novih ni tako zanemarljiva, saj se jih večinoma prodaja po ceni okoli 1200 eur za kos. Potrebuješ pa dva in še mešalko, kar znese toliko, kot nek na nivoju rabljen avto, ali par mesečno budget potovanje po svetu. Ko smo ravno pri CDJ-jih, lahko povem, da sem danes dobil Pioneerjevo klasiko CDJ 100, ki mi bo veliko pripomogel pri vadbi in pestrem preživljanju prostega časa. Nakupil sem ga kar preko ebay-a in zadeva pohvalno funkcionira. Dajmo tehnikalije na stran in se vrnimo na začetno temo. Včerajšnji dogodek je bilo težko dokumentirati z navadnim kompaktnim aparatom zato ena srednje reprezentativna fotka in video utrinek, ki je na Youtube-u izpadel preveč monotono pretemen. Žal.

Za vsak slučaj, sicer malce pozno, ampak bolje pozno kot nikoli, naj sporočim, da danes na Izbruhovem bazenu v Kranju igra Hrvaška drum’n'bass zasedba Bilk. Po koncertu sukava DJ Guapo in jaz. Če bo vse po sreči bo pokalo. Vstopka se mi zdi je 4 eure, Bilki pa začnejo špilat okoli 11 ure. Vidmo.

Video utrinek iz tematskega večera Prodigy versus Chemical brothers, ki je verjetno uspel bolje, kot smo vsi pričakovali. V Kranju je klubska scena mrtva že toliko časa, da vžgejo tudi žuri takega kova in mislim, da se scena vsaj trenutno s pomočjo alternativnega kulturnega društva Izbruh popravlja. V petek imaš vsaj alternativo vožnji v Ljubljano, kjer kar se tiče klubske scene morda še kaj dogaja. Opcija je tudi klub pri Rdeči ostrigi v Škofji loki, tukaj pa se tudi konča. V Kranju je bolj mrtvilo, a situacija se popravlja. Upam da se bo z našimi boben in bas in podobnimi elektronskimi vložki raven te scene le še dvigovala. Tale video je že bolj jutranji, ko je bila večina že rahlo meglena in pogoji za tematsko klavnico so bili izpolnjeni. Vrteli smo spodobno, itak pa je pri taki omejitvi z glasbo težko ustvariti nek kvaliteten mix, ker so hitrosti pri komadih preveč različne in tudi sede, da so komadi izpeljani v originalni hitrosti.

Tokrat pa Copenhagen še iz bolj turistične strani. Za videti je marsikaj in tudi samo pohajkovanje po ulicah je stvar, ki te težko dolgočasi. Po zajtrku sem sklenil, da poiščem ustrezno ladjico, ki me popelje do primernega mesta za ogled Christianije. Christiania je, mislim da, največja alternativna avtonomna cona daleč naokoli. Spominja na našo Metelkovo, vendar velikost ni primerljiva. Christiania je enostavno ogromna. Nekateri ljudje tukaj živijo že preko 30 let in vse različne generacije so nekako v sožitju. Velikost tega alternativnega območja vam mogoče opiše tudi to, da ima lastno pošto. Izgleda kot malo mestece sredi Copenhagna. Dogaja pa se marsikaj, tako kot na Metelkovi, je ogromno koncertov, DJ žurov, predavanj in podobnih zadev. Ogromno je tudi raznih delavnic, kjer izdelujejo svoje umetnine in jih prodajajo obiskovalcem.

Po krajšem obhodu sem se ustavil v nekem lokalu in si naročil kavo. Tudi v Christianiji so zakoni malce ohlapnejši, saj ljudje kljub antikadilskem zakonu, ob kavici brezskrbno kadijo. Tudi zelišča, ki so seveda malce večji problem kar se tiče oblasti. Bojda se skoraj vsako popoldne pripeti velika racija, katere namen je ustavitev prodaje drog, ki jih zna biti tu kar veliko. Hašiš mi je poizkušalo prodati vsaj kakih 5 ljudi ob prehodu glavne ulice Christianije. Sam v tem ne vidim problemov, tudi kar se oblasti tiče je bolje, da je zadeva vsaj skoncentrirana na enem območju, kot pa da je raztresena po celem mestu. Ljudem tukaj gre vsa čast za ohranitev nasprotovanja oblastem in za ohranitev alternative. Kaj pa pomeni neka kultura, če nima neke prave alternative. Ko zapuščaš Christianijo pa te ob izhodu pričaka obok z napisom: “You are now entering the EU”. Jep… EU predpisi tu ne veljajo, pa vse funkcionira v miru in brez posebnih problemov. Če bo kdo kdaj v Copenhagnu mu ogled priporočam.

Naslednja stvar, ki sem jo nekako obdelal, je bila novo zgrajena opera, katero je Copenhagnu podarilo podjetje Maersk. Bojda ima dovoljenje za kajenje v njej le danska kraljica, ki je strastna kadilka. Zopet sem skočil na ladjico in ravno ujel limit dveh ur, kolikor velja ena karta, ki stane približno 2,5€. Uporabiš jo lahko tudi za mestne avtobuse. Naslednja postaja je bil Guinessov muzej svetovnih rekordov, ki mi je naključno prekrižal pot, in ko sem uspel prodajalko kart prepričati, da je indeks ljubljanske univerze dostojno potrdilo za študentski staž, sem slabo urico porabil za lekcijo iz rekordov. Sledil je še sprehod po glavni ulici za shopping. In nakupovanje, recimo oblačil, je zelo na nivoju. Najde se ogromno in tudi cene začuda niso pretirane.

Tukaj me je že malce načela utrujenost in privoščil sem si vafel s čokolado, ki je navkljub belgijskem izvoru, tukaj zelo popularna stvar. Ob mojem vračanju v hotel sem ujel še menjavo straže pri kraljevi palači. Ta palača je zelo odprta zadeva, saj se lahko po dvorišču prosto giblješ in lahko celo stojiš pod oknom kraljice. Po naključju pa se mi je le kakih 200 metrov stran pogled ustavil na slovenski zastavi. Da, prav sem imel, ambasada. In slovenci jo imamo tu na eni izmed najbolj vročih točk. Poleg so še Švedska, Malta in Švica. Pred slovensko je stal neki bajni Mercedes, ki ga je zasenčil Bentley, ki je krasil parkirišče ambasade Malte. Švicarji pa malce bolj skromno, a ekonomično, uporabljajo Pasata.

Že je napočil čas za tranzit. Taxi do letališča, check in, kontrola, boarding in piči v Frankfurt, ki me je presenetil z zavidljivim skyline-om v nočni silhueti, preko katerega smo pristajali. Zopet par kontrol in sedel sem v letalu Adrie namenjen v Ljubljano. No, na Brnik, iz katerega me je zopet čakala vožnja s taxijem do Ljubljane, kjer sem končno v miru sezul čevlje in podlegel.

Sem čekiral malce zemljevid in ugotovil, da je Copenhagen nova najbolj severna točka, ki sem jo obiskal. Jap, severu se do sedaj nisem preveč posvečal. Moja prejšnja najsevernejša točka je bil Gdansk na Poljskem. Do Nordkappa mi še manjka.

Tukaj je še link do prve objave o Copenhagnu.

Christianija za vse generacije

V ospredju glavna ulica Christianije, kjer je fotografiranje prepovedano.

Slovenska ambasada

Da, uganili ste… vafel.

Po neljubi napaki pri letalskih kartah sem na Dansko odšel že dan prej in z direktnim letom iz letališča Ljubljana. Tja sem prispel okoli 10 ure zvečer in se po hitrem postopku vsedel v taxi in se znašel v hotelu, ki mi je bil rezerviran. Admiral hotel. Znalo bi biti, da je to eden izmed najboljših hotelov v Copenhagnu, kar potrjuje tudi cena, katere ne bi komentiral. Ob check-inu mi je receptor dejal: Your room is a bit upper class but I think you’ll like it¹. Filmsko. Dobro, sicer sem že velikokrat spal v raznih hotelih s petimi zvezdicami in v raznih Hiltonih, tako da sem takih hotelov že vajen. Imel sem lep pogled na morsko stran in na novo zgrajeno opero.

Odvrgel sem stvari in odšel na prvi sprehod po mestu z načrtom, da dobim nekaj za pod zob. Hotel se nahaja na najboljši možni lokaciji in vse glavne točke so za vogalom. Prišel sem do Nyhavna (new port, novo pristanišče) in tam našel mizico ob morskem kanalu. Malce šokantna je cena piva. Za regular Carlsberg veliko točeno sem odštel 50 kron, kar je obupnih 7,2 eura. Za ceno deluxe Carlsberg sploh nočem slišati. Je bilo pa posedanje ob ladjicah, na fancy terasici vredno te cene.

Zjutraj pa takoj akcija. V taxi in nekam v predmestja Copenhagna na poslovno izobraževanje o spletni strani za kožno bolezen psoriazo, ki je v pripravah, da se jo prevede in obdela za potrebe slovenskih pacientov in zdravnikov. Bilo nas je 6 iz različnih evropskih držav. Seansa je trajala do poznega popoldneva in v tem času smo obdelali vse od pošiljanja newsletter-sov do google juica. Je pa kompleks tovarn v katerih se je to dogajalo ogromen in ne vem, če imamo v Sloveniji kakega takih razsežnosti. Po končanju že spet v taxi in nazaj v center. Vedno sem se vsedel zadaj diagonalno od voznika, kar je bojda tudi pravilen način. In ko se takole sam zadaj na usnenih sedežih ves spedenan prevažaš po tujih prestolnicah je nek zanimiv občutek. In tudi, ko te taxi odloži pred top hotelom tega mesta se počutiš precej kul.

Padel sem v posteljo in oddremal kako urico, zvečer pa sem bil že domenjen za večerjo s poslovno partnerko, ki dobro sodeluje z direktorico slovenskega zastopništva, ki je ob enem tudi moja mati. Tokrat pa se je namesto taxija, malo popešačilo po večernem Copenhagnu, ki ima sicer vse običajne značilnosti velikih mest, ampak z dodatkom skandinavskega počutja in velike urejenosti. Neke navadne gostilne skoraj da ne moreš najti. Vse je na zelo visokem nivoju, tako cena, kot kvaliteta in ambient. Ta večer sem večerjal v neki restavraciji, ki ob enem izdeluje tudi svoje pivo in na voljo je 5 vrst. Od blond delighta za punce do raznih indian ali red ale močnejših zvarkov za fante. Hrana pa prav tako fenomenalna. Privoščil sem si nabodalce z argentinsko teletino z vso zelenjavo, ki bi utegnila biti v dobri kombinaciji, ter super idealno pečen krompirček za katerega so skrbele štiri omakice. Sladico je predstavljala creme caramel z granito po okusu mojita z malce lističev čokolade ter naribanimi mandlji.

Kulinariko te vrste vsaj v središču Copenhagna najdete povsod in verjemite, jedli boste odlično. Morda bo to odličnost malce zameglila cena ampak včasih se splača privoščiti. Posebej če plača firma. Ima pa svet poslovnih izletov poleg pozitivnih lastnosti spanja na nivoju, dobre hrane, in pač potovanj tudi negativne. Ena izmed glavnih negativnih strani je hladnost tega principa. To se zapazi že zjutraj pri zajtrku, kjer smo vsi oblečeni enako, enako zalimani, enako strmeči v tisto kocko gorgonzole, in z enakimi plani. Naslednja stvar je že gužvanje pred taxiji, ki ne dohajajo jutranjih potreb. Tudi recimo na letališču na kontroli, recimo v Frankfurtu, preko katerega sem letel nazaj, in kjer smo bili samo poslovni potniki, vsak najprej sname suknjič, odpre lap top, sname pas, odloži svoj blackberry mobitel in gre skozi kontrolo. Pred tem je najbrž v eni od neštetih letaliških trgovin še kupil škatlo lego kock za sina, katerih bo zagotovo zelo vesel, očeta pa bo morda videl kake pol ure zjutraj preden bo zopet na poslovni poti. Vse to ob stran pa so biznis potovanja zakon.

V naslednji objavi pa se bom lotil Copenhagna bolj z strani turističnega obiska, kajti imel sem po problemih z letalskimi kartami na voljo še en dan, ki sem ga izkoristil za sightseeing.

Utrinek iz jutranje hotelske sobe.

Pogled iz sobe na opero, v kateri ima dovoljenje za kajenje samo danska kraljica

Nyhavn… novo pristanišče

Dekce po lokalih so bile v Copenhagnu nekaj povsem običajnega tudi že dolgo pred antikadilskih zakonom.

Takole se postreže kava. Cena 28 kron… 3,5 eur.

In pa še jaz slikan pred vhodom v hotel malce pred odhodom domov.

1. vaša soba je kul, všeč vam bo ; ) [↩]

Dodatek stranski vrstici, kjer se bo lahko spremljalo na katerih eventih bom prisoten kot DJ. Kje je stranska vrstica upam da se ne sprašujete. Ako pa se, naj povem, da se nahaja na desni strani bloga, novi widget pa je četrti po vrsti. Trenutno pa se najbrž nahajam v Copenhagnu o katerem kanim spisati kak vtis. Tole objavo pa sem časovno zamaknil, tako da se je objavila kar sama in je bila spisana že dva dni nazaj. Time settingi zmagajo. Prvi DJ act v prihodnosti se dogodi že jutri. Podrobneje pa je opisan tule.

Kot že omenjeno nekaj objav nazaj, se v prostorih alternativnega kulturnega društva Izbruh, na bazenu, dogaja en simpatičen tematsko obarvani event. Velikani glasbe podzemlja, Prodigy, se bodo spopadli s pionirjema big beata, Chemical brothers. Vstopke ne bo! V podzemlje bomo spremenili malo dvorano Izbruhovega bazena, ki zadnje čase tudi kar se elektronike tiče pridobiva na imenu. Zadnjič, ko je bil na sporedu minimal techno, je bilo popolnoma nabasano. Gibanje je bilo oteženo. Tudi na zadnjem drum’n'bassu je bilo število obiskovalcev več kot zadovoljivo.

Sicer nisem ravno ljubitelj tematskih večerov, včasih se mi zdijo celo malo butasti in preveč omejeni, ampak tematiko tokratnega bom z veseljem odsukal in požvečil. V namen promocije se je ustvaril tudi letak na katerem utegnete zaslediti da vrtimo Erma, Erzoor in jaz. Čas dogajanja: petek, 9.11.07, od 21.00 ure dalje.

Na idejo o video lepljenki sem prišel na prizorišču samem. Namesto, da bi fotknil, sem sprožilec na aparatu pač za sekundo ali dve pridržal in posnel ekstremno kratke koščke predvsem video inštalacij. Vse to sem potem vrgel skupaj in dodal glasbeno podlago¹.

Kot priča tudi objavljeni klip, je na bienalu ogromno video projekcij in temnih soban. V teh sobanah zlahka najdeš tudi popoldanski počitek, če se slučajno približaš umetnostnemu overdose-u. Lepo se zlekneš v kake mehke stvari pripravljene za spremljanje projekcij in za kako urico zadremaš ter kasneje nadaljuješ naprej po paviljonih.

Video je prostorsko precej obsežen in nasvet proti zatikanju za slabše povezave je pritisk pavze ob začetku… ko se video vsaj malo naloži pritisni play.

Tukaj in tukaj sta povezavi na fotoutrinke.

1. Oval - 94diskont [↩]