ziv dolgcas

Minuli teden smo vrtinčili v klubu k4 ob finalu izbora Young guns in sicer Erma, Mixxle in jaz. Malce problematično je večinsko rokersko populacijo razgibati z jungle in drum and bass glasbo ampak nam je uspelo. Mali floor se je občasno napolnil in deležni smo bili zadovoljivega supporta iz plesišča. Samo mi je poslal tele fotke in vidi se, da je uživala tudi rokersko metalska populacija (model z majico Blind guardian) in prav je tako. Mo style mo fun!

Samo, hvala za fotke!

Očitno se male živali tudi svobode naveličajo in hočejo nazaj v ujetništvo. Dobrosrčen kakršen pa si, pa jih hočeš prepričati, da je v kletki slabše in da naj raje kolovratijo po večjem in prostornejšem teritoriju, a ideja ni padla na plodna tla. Činčila Timo, ki domuje v Ljubljana Moste in umetno prostost začuti vsak dan, ko se okoli desete enajste ure zvečer končno prebudi, je na vsak način želel nazaj v kletko, misija pa ni bila tako enostavna, kot bi nekdo kanil pomisliti.

Prejšnji vikend smo posneli govor terorista in akcijo za objavo v Egoist magazinu. Odpravili smo se pod vznožje Šmarjetne gore v primeren gozdiček in jaz sem se moral napraviti v akcijska oblačila, ki jih je prinesel kolega, ki se ukvarja z airsoftom in poseduje kar precej borbenih artiklov. Celotna zgodba posnetka se giblje okoli ugrabitve bejbe Maje, ki je tokrat bejba Egoista. Seveda pa je bila druščina prava in govoru terorista smo naredili še parodijo. Predstavljajte si, da bi Bin Laden na CNN poslal tak lame posnetek. Mož, ki teroristu na posnetku pomaga z besedilom je airsoftovec Miha, za kamero se skriva kdo drug kot Jakob, terorista pa igram jaz. Če hočete videti kako terorist izgleda v originalu pa ga najdete v videu na teli strani Egoista.

Minuli petek sem se z druščino zglasil na Red bull music academy info sessionu v Ljubljanskem klubu Subsub. Dogodek je potrebno kar maksimalno pohvaliti, saj je govora o nastajanju in predvajanju novejših bolj nekomercialnih groovy glasbenih stilov, kot naprimer drum and bass, premalo. Najprej je govoril Aldo Ivančič, ki je elektronsko glasbo ustvarjal že davnega¹ 1984 in kasneje tudi zaskvotal K4, kjer klub k4 obstaja še danes. Zatem je sledilo predavanje o produciranju glasbe, kjer se je govorilo o osnovah, ki so meni sicer že znane, vseeno pa je bilo čisto zabavno poslušati o tem. Naslednje dejanje, ki je bilo tudi zadnje ki sem ga spremljal, kajti moral sem v Škofjo Loko v Rdečo ostrigo, kjer sem sukal muziko, pa je prikazano tudi na prilimanih videih. Govorilo se je o sukanju jungle glasbe v Sloveniji, kdaj se je začelo, kako je nastal Radyoyo in kaj se dogaja danes. Vse to sta opisovala pionirja na področju jungle glasbe pri nas Pier in Jamirko. Video sem razsekal na dva dela. V prvem se prej omenjena akterja poigravata z enim najbolj uporabljanih breakov sploh - Apache breakom. V drugem videu pa povesta kaj sta sploh počela. Check it out! Še enkrat pa velike pohvale eventu.

1. 1984 je za elektronsko glasbo že res davnega [↩]

Zaradi nekaterih sprememb v programu se je na današnji dan vrinil nepričakovani dogodek. Drumla bo v Loki in spet bo “treba” vijačit. Na domači strani Ostrige so zapisali:

Danes, 11. aprila bodo v Rdeči Ostrigi namesto napovedanega Trip’n’Bassa celo noč za mešalkami hiteli DJ Joste, Mixxle in Ivek!
Če se slučajno sprašujete o smiselnosti participacije vas lahko le vljudno povabimo in vam obljubimo nepozaben drum’n’bass allnighter - zraven pa omenimo še to, da smo nazadnje ko so nas z 170+ biti na minuto razvajali domači DJi v Kranjskem bazenu, plesali vse do jutranjih ur, vse do “zdej pa poglejte ven, se malce zamislite, pomislite na nov dan in spiz…. dam!”
Aj, Vabljene, Vabljeni!

Tudi kaj takega se pripeti, in če imaš s seboj fotoaparat lahko ves v afektu vanj malce zasopihaš. Bil je idealen dan za zunanjo uporabo in s Tino sva se odločila, da se s kolesi odpeljeva v Škofjo loko na kavo. Mal pomigat pa mal uživat na sončku. Vse je potekalo po planu, le krmilo kolesa mi je začelo rahlo poplesavati. Cilj je bil dosežen in sledil je povratek.

Po prevoženih nekaj kilometrih poti nazaj proti Kranju sem se odločil, da bi zavil malce z asfaltiranih cest in zadnji del poti opravil po gozdni poti v hostah, ki se skrivajo med Crngrobom in hribom sv. Jošta. Vse se mi je zdelo znano in tudi pomislil nisem, da pot ne vodi na končni cilj. Poti pa so se ožale in ožale, dokler nisva bila že v globoki džungli, dodobra blatna. Kolesa so komaj še zmogla naporni teren čez rečice in potočke. Toliko sva že zabredla, da se nama ni več dalo obračati in iti nazaj. Kmalu sva naredila že toliko menjav poti, da nazaj po isti najbrž skoraj ne bi več znala. Brazd v viskoki suhi travi, ki so nakazovale da je nekdo pred leti tam že hodil pa je počasi zmanjkalo in okoli je bila samo še gozd. Pred kako uro sem še užival ob skodelici Illy kave in koval debate z ostalimi lepega vremena veselimi kompanjoni na katere sva v Loki naletela, sedaj pa džungla in brezpotja. Iz the Beacha v Blair witch¹.

Orientacijo sva držala na občasno vidni vrh hriba sv. Jošta in vlekla kolesi za seboj. Mene je že precej najedalo, kajti v dveh urah sem moral biti v službi in uspeh tega je že dodobra visel na nitki. Po slabi urici blodenj pa se je na nekem drevesu pokazala markacija in nek kolovoz…²

Še satelitski pogled na usodno goščo.

1. seveda malce pretiravam [↩]
2. video zgleda dokaj nenevarno, ampak malo pred tem pa je zadeva izgledala dokaj agresivno [↩]

Po poročanju CNNa se je v New Yorku zgodila revolucija. Ekskluzivna fotka iz centralnega Manhattna.

Keep the faya burnin!

Slučajno me je zaradi lepega vremena pot ponesla v ljubljanski Tivoli, kjer sem ugledal razstavljene fotke živali. Namenil sem se učiti za prihajajoči kolokvij pod kako drevo, med veverice, a sem najprej malce preletel fotografije. Gre za razstavo z naslovom Živi in v njej najdete 92 vrhunskih posnetkov živalstva s kratkimi zanimivostmi o upodobljencu. Med fotografskimi deli, na katerih piše, da gre za original, zato naprošajo, da se jih ne dotika, pa se najdejo tudi dejstva v besedah in številkah, ki opozarjajo na okoljsko problematiko včasih, danes in jutri. Tudi, če vas to ne zanima, so fotke vredne ogleda in z veseljem bi se ponoči prikradel na Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju in zaplenil kako za na steno. Poleg ogleda pa se še malce naužijete svežega zraka in morda, tako kot jaz, končate v bližnjem Joe Penasu na mehiški košti. Selekcija se je na ogled postavila 23.marca, mudi pa se vam ne, saj bo okolju kljubovala do 30. maja. Bojda je skozi dala že Francijo in Švico, sedaj pa se je ustavila tudi pri nas.