Gori – Stalinovo mesto in pot proti Crnem morju

20 07 2008

V Gori sva prispela v vecernih urah, na sreco pa sva priblizno ze vedela kje bova spala in se napotila proti hotelu Intourist, ki naju je pricakal v napol podrtem stanju, a s prijaznimi upravitelji. Omet je odpadal, vodna napeljava je komaj da funkcionirala, pa se to z samo ledeno vodo, elektricna vticnica v sobi ni funkcionirala, kljucavnica je bila le za okras, wc je bil brez deske in podobne delikatese. Uspela pa sva prvic oprati perilo in mislim, da sva celo prvic na poti imela privatno sobo.

Gori je spomenik enemu in edinemu cloveku, ki je najbrz se danes dobro znan vsem prebivalcem evrazije in okolice, Josef Stalin. V mestu je Stalinova avenija, Stalinov trg s Stalinovim kipom, Stalinov muzej in pa seveda Stalinova rojstna hisa, preko katere je postavljen mavzolej. Tudi ljudje ti ze v drugem stavku zacnejo omenjati Stalina. Skratka Josef gor, Josef dol.

Prva stvar, ki sva si jo v okolici Gorija zelela ogledati so jame v kraju po imenu Uplistsikhe, ki so bojda prva naselbina v Kavkazu sploh in datirajo v konec bronaste dobe 1000 let pred nasim stetjem. Do tja je potreben taksi in dobila sva ga za 20 larijev (8,5 eur), s tem da te pelje tja, te pocaka, da si zadevo pregledas in te na koncu pelje se nazaj. Predlagal nama je, takticno seveda, da naju pelje se v Sionu, ki je tudi dokaj slavno mesto in vsebuje pomemben samostan in ker imava s Tino prevec casa in denarja sva si sla za ekstra 10 larijev pogledat tudi to. Zal je bil samostan zaprt, zato smo obrnili.

Jame v Uplistsikheju pa so bile seveda odprte in sila fascinantne. Glede na to, da je bila to prva naselbina v Kavkazu, sva malo spremljala izbiro lokacije, ki je idealna. Ob reku, ekstra dobro zavarovana v skalah in lahko branljiva, okoli pa dobra zemlja za vrtickarje. Kompleks je dokaj velik in vsebuje vse od lekarn do glavnih templjev, kjer je tekla kri zrtvovanih zivali, do cerkve, ki je bila namesto glavnega templja postavljena v 10 stoletju nasega stetja in na klasicen surov nacin oznacila, da bo od sedaj naprej tu nova vera – krscanstvo. Okoli pa so tekali ogromni kuscarji in vrocina je spodbujala zrak k valovanju kar je naredilo se lepso kuliso.

Po jamah je sledil ogled Stalinovega muzeja, v katerem sva na ogled dobila kopico slik in faktov ter predmete, ki jih je bodisi Stalin uporabljal bodisi jih dobival za darila. Sila zanimivo, problem pa je bil v tem, da je, tako kot po celotni Gruziji, vse napisano ali v gruzijskem ali v ruskem jeziku. Gruzijskih crk itak nobeden ne zna prebrati, ruska cirilica pa je lazje razvozljiva, vendar tudi, ko besedo preberes itak ne ves kaj pomeni. Vseeno pa zanimiv ogled. Pred muzejem stoji Stalinova rojstna hisa, ki je ekstremno majhna in vagon v katerem se je prevazal preko Rusije in v Francijo ob koncu druge svetovne vojne. Ne v hiso, ne v vagon nisva mogla.

Za zvecer sva bila zopet domenjena z Markom, ki sva ga itak srecala pri jamah, saj tudi on rad sledi Lonely planetu, ki pa je v Gruziji prava biblija, saj brez znanja vsaj ruskega jezika ne prides nikamor. Pojedine tukaj so ogromne in tudi tokrat ni bilo varianta, da bi pojedli vse. So pa dokaj standardne. Meso na zaru, solate, khachapuri (skutino sirova pita, ful huda zadeva, ki je na voljo povsod), kruh in rahlo spicy omakica. Obedu pa v Gruziji pritice preglasna glasba, ki nabija do onemoglosti, tako da ti utegne malce pokvariti obed. Par piv in postelja.

Od Marka sva izvedela, da mu je bilo dovoljeno vstopiti tudi v vagon in rojstno hiso Stalina, tako da sva sla naslednje jutro s kartami proti muzeju in zahtevala, da nama pokazejo se omenjeni atrakciji. Uspelo je in vstopila sva v malo Stalinovo izbo, kjer se je rodil mali Slalincek, potem pa obiskala se njegov vagon, v kateremu sem se celo smel vsesti na Stalinov stol, na katerem je med dolgimi prevozi najbrz puhal svojo pipo in razmisljal o strategijah. Hud obcutek!

Zatem je bilo Gorija dovolj,  naslednja destinacija pa je bila obala Crnega morja, oziroma mestece Kobuleti, ki se nahaja kakih 20 kilometrov od morske prestolnice Gruzije, Batumi. O Kobuletiju ni v Lonely planetu nic napisanega, sta nama pa latvijca svetovala, da je bolj chill out in mnogo ceneje. Zataknilo se je ze na avtobusni postaji v Goriju, kjer sva ugotovila, da ta dan ne bo nobenega avtobusa. Napisi so samo v gruzijscini in noben te ne razume, tako da ti preostane samo, da vsakega petega cloveka vprasas z premikanjem roke in ponavljanjem zeljene lokacije. Batumi, Batumi (ja, Batumi je velik, tako, da ce bova ze kam prisla bova vsaj sem in iz BAtumija v Kobuleti)! Na sreco pa naju je zastekal neki prijazni moz in naju posadil ob glavno cesto, sam pa lovil marshrutke in avtobuse, ki so vozili mimo. V roku pol ure je koncno pripeljal avtobus, ki se je peljal preko Batumija v Istanbul. Vstopila sva v preznojen, sicer zelo spodoben avtobus, poln turkov. Imel je klimo in se 3 proste sedeze, tako da aleluja. Placala pa sva tudi vec kot prevec, saj je stewardesa hotela 20 dolarjev po osebi za 300 km pot. Ja, drugega ni bilo, kot da ji placava, saj smo se ob zaracunanju ze kako uro vozili. Vmes smo se veliko ustavljali in na enem pit stopu sem celo prisel do filanih paprik, ki so mi olajsale naporno potovanje, Tina pa si je privoscila Khachapuri. Med voznjo sva se razlozila, da greva v Kobuleti, ce grejo slucajno mimo in res so sli, tako da sva se po 6 urah voznje znasla na zeljeni lokaciji in se preden sva zacela z iskanjem prenocisca, skocila v prijetno Crno morje, katerega plaze so dalec od Tajskega standarda.

Prenocisce sva po napotkih latvijcev nasla pri neki stari gospe, ki nama na noc racuna 7 larijev po osebi, kar znese 3 eur. Ni ravno Hilton, tudi Kranjska Creina ne, ce dobro pomislim je ena slabsih lukenj z obupnimi posteljami, a lepa priloznost da malce prihraniva.

Danes sva odsla na daytrip v Batumi in po divji voznji (voznik je prihiteval celo resilca na nujni poti!!!) prisla na Gruzijsko riviero, ki tako kot ostala mesta propada in je ostal nekje v casu pred razpadom Sovietske zveze. Plaze so obupne, sva pa s Tino zagrabila zanimivo priloznost. Odsla sva drsat. Jep… v Batumiju imajo le kakih 100 metrov od plaze drsalisce, ki je odprto celo leto in za 2 eur sposodijo drsalke in lahko pol ure uzivas na ledu. Cisto nepricakovana disciplina pri 30 stopinjah, a kaj je na potovanju lepsega od nepricakovanega. Drsalisce je bila skoraj prazno, le en par in mali decek so se ucili profesionalnega drsanja, midva pa sva po zacetnih korakih prido nabirala kroge. Mislim, da se nikoli nisem drsal v kratkih hlacah, zagotovo pa po drsanju nikoli nisem skocil v morje. Ta kombinacija je tu mogoca. Po kopanju pa sem se znasel v temle Batumijskem cyber cafeju, od koder pisem tole objavo.

Za naslednjo pot, greva zopet v neznano in morda malce riskantno regijo Svaneti, ki ima na eni strani Abkhazijo in na drugi Juzno Osetijo. Svaneti je tako odrocen, da v vsej svoji zgodovini ni bil osvojen od nobenega vladarja. V tej regiji je tudi najvisje lezeca stalno naseljena evropska vas Ushguli, ki bo najina konca destinacija. Pot do tja traja vsaj en dan, pot nazaj prav tako, interneta najbrz ne bo, tako da se zopet oglasim cez kakih 5 dni, pred pobegom v Armenijo. 

gori1

Prva naselbina v Kavkazu

gori2

Gruzijski obed – meso z zara, khachapuri, solata in kruh.

gori3

V Stalinovem stolu

batumi1

Na drsalkah ob obali Crnega morja.

Ostale fotke za Gori, Kobuleti in Batumi so v galeriji.


Dejanja

Informacije o objavi



7 odzivov v “Gori – Stalinovo mesto in pot proti Crnem morju”

20 07 2008
Matjazz (19:54) :

Ushguli je za LP oddaji zgledal nor zapopizdit! Čista Lord of the rings scena! Komaj čakam poročilo iz tam! Srečno pot ne!

20 07 2008
Miloš (22:48) :

Hej Jošt! Je že čas, da se oglasim in ti sporočim, da sem bil prijetno presenečen, ko sem enkrat spotoma opazil, da si spet pobegnil na trip – to stari, svaka čast! Huda izbira in prepričan sem, da bo še pestro in zanimo za brati! Skratka uživajta na polno in izkoristita stranske ceste, ki vodijo do tistih utripov, o katerih ti pomoje ni treba posebej govoriti… Vidš, pa me spet matra, k se nikamor ne spravim, ampak jebiga tko pač je, mam vsaj ta blog, da pobegnem mal z mislim in s tabo! Srečno,

Miloš

21 07 2008
joste joste (19:19) :

@matjaz: Ja zna bit cist hudo in upam da bo vredno truda, saj je pot do tja kar trnova. 2 dni nama bo vzelo, nekej bo tut stalo in verjetno bo tudi pot nazaj dokaj mucna. Bom itak posredoval info ko uletiva nazaj. Po dosedajsnjih informacijah pa se zagotovo splaca. Sem v prejsnjem komentarju zasledil, da gres najprej v Rusijo in potem se Gruzijo. Upam, da ves da je meja med tema drzavama zaprta in da bos skoraj zagotovo moral se v kako tretjo. Naslednja stvar, ki jo stori preden picis pa je nakup ruskega slovarja in ucenje ruske cirilice, ker ti bo ful koristilo. Nauci se tudi vsaj osnovnih fraz… pac predlog, ce tega se nisi postoril, ker je s komunikacijo dost stala.

@milos: jojo! Sem ze kar pricakoval, da se bos oglasil kej : ). Sem nasel enomesecno luknjo in sva s Tino picila (Tino ti morem seveda se ob prvi priliki predstavit). Kot vidis je Gruzija zaenkrat zakon, edino ful problemov je zaradi jezika in oznak po mestih, ker ti ni nic jasno in ekstra sreco moras imeti, da najdes nekoga ki zna anglesko. Pa preden sva sla je bla mal panika zarad politicne situacije pa CNN-a pa dnevnikov, ki so dost opozarjal o napetostih, ki jih na sreco tuki ni zaslediti. Naprej se Armenija in Azerbaijan tako da bo kar akcija vse skupej spravt do 11. avgusta torej v en mesec. Smo na vezi pa hvala za lepe zelje!

21 07 2008
Matjazz (23:07) :

Aaaaaa… meja zaprta?… No tok se pa res nisem pozanimal… Sam to, da ne rabmo vize! :D… Ja to dejstvo ma + in – … Tud jaz bom na tripu sam en mesec in z Gruzijo bi full hitel… Po drugi strani pa…. No bomo še vidl…

22 07 2008
gašper (00:40) :

Jo jo, mal z zamudo se vama oglašam. Pa vendarle.. ; )) Vidm da se mata kr noro in morm rečt da tale transkavkazija diši do sem! Me veseli da je gruzija dostopna kar se tiče razvažanja in punktov za vidt, za+ vrjetn. Mal vama sledim po google earthu in že od tu zgleda relacije zajeban premostit z eno zdrapano lado, cel trophy. Ravno dons sm spet poslušal o ruskem migu ki je kršil gruzijski zračni prostor.
Pazita nase! : ) ajde

23 07 2008
grabnar_ (00:29) :

malo prej urejal bukmarke, pa pogledam še na blog, in lej dva komada iznenada tripata po gruziji. po fotkah sodeč je čist divje, mercedes še vedno zakon, tista z drsalkami pa kr mal perverzna, hehe. drgač pa keep up, med prebiranjem sm dobu ene par hudih idej kam jeseni.. aja, pa tino pozdrav in uživancija.

24 07 2008
joste joste (18:24) :

@matjazz> lol! Meja je zaprta da, opcija je samo da picis preko abkhazije ali osetije, ceprav je ilegalno in ti strogo odsvetujem. Druga alternativa je da picis v Ukrajino do Crnega morja in potem s trajektom do Gruzije, ampak mislim da traja 40 ur in se ti skoraj da ne splaca. Tudi za te stolpe potem potrebujes vsaj 5 dni in za enomesecno varianto je malo veliko, tudi nama je pozrlo kar precej casa. Premisli ane… Gruzija je kul in jo je skoda zamudit, ampak v takem aranzmaju kot ga imas ti je mejbi premalo casa.

@gasper: Transkavkazija je zaenkrat zmaga, je pa malce tezje za tripat in brez poznavanja jezika ti pozre kar veliko casa in zivcev da prides do pravih ljudi ki te spravijo dalje. Tale Svaneti ki sva bla zdej je pa biu Trophy da se za rece : ) Cesta je tm tm z cesto smrti v Boliviji pa vozniki so cist na vodki in te kar stiska na cajte. Sm slisu da mate jutr pool party : ) Let it shine!

@grabnar: Kva pa je perverzna z drsalkami, mejbi je mal nevmesna itak, ampak kul scena. Ce bi sel na kaksen trip jeseni mejbi Gruzija res ni slaba izbira! Uzivancija nazaj!

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !