Yerevan

28 07 2008

Kot omenjeno v prejsnji objavi sva do glavnega mesta Armenije trpela v 20 urni (oziroma 23 urni, ce stejemo se voznjo do Mestie iz Ushgulija) voznji in prispela v na 35 stopinj celzija (obcutek je bil, kot da je 50) ogreto 1,1 milijonsko mesto na 1000 metrih nadmorske visine od koder sva neprespana zacela resevati uganko, kako najlazje prideva do ugodnega prenocisca. Prva tocka je bila voznja v center, za katero sva si z neko gruzijko delila taxi in prisla do nekega hostla, ki je dajal vtis evropskih standardov. Seveda ni bilo prostora.

Prijazna receptorka pa je klicala okoli, ce bi naju kdo vzel k sebi domov in naposled je nasla Emmo, ki zivi le kakih 500 metrov od hostla, razdalja pa je skoraj ekvivalentna njenim letom. Cena: 7000 dramov (cca 3500 ex SIT) na osebo na noc. Stanovanje pa je bilo enostavno kraljevsko. Dobila sva ogromno sobo, ogromno posteljo, klimo, itd itd. Najbrz si zamisljate, da sva po precej dolgi voznji samo padla in zaspala, a temu ni bilo tako, saj sva izpod tusa ze ogledovala centralni Yerevan, ki pa je bil eno veliko presencenje.

Celotno mesto izgleda, kot da bi se ponovno rodilo in gradnja poteka na skoraj vsakem vogalu. Ulice, ma ne ulice, siroke avenije se svetijo v novih stavbah, ki sele dobivajo svoje koncne podobe. V spodnjih etazah se pojavljajo trgovine kova Armani, D&G, Victorias secret kar pa se tudi dobro odraza na prebivalcih. Vsi so spedenani v najnovejse modne zapovedi, dekleta okitena z nakitom in make-upom, moskega brez ovratnika skoraj ne vidis. S Tino sva se obcasno pocutila kot najslabse oblecen par v mestu. Internacionalne restavracije prevladujejo nad lokalno hrano in lahko si privoscis vse od italijanske do mehiske hrane. Zvecer kar ne mores verjeti svojim ocem, saj na ulico pride na tisoce domacinov, ki poseda po lokalih, se sprehaja, debatira in nadaljuje v klube. Izgleda, kot bi bilo celo mesto na dopustu. Malce karikirano, Yerevan se je podal na lov za Dubajem. Zaradi tega tudi ne preseneca, da velja za najdrazje mesto v regiji, kjer za pivo lahko odstejes tudi po 4 ali 5 eur. Ampak ce pazis kje jes in spis, pa je se vedno cenejsi kot Ljubljana.

Po ogledu in fasciniranju sva koncno prisla do spanca in se naslednji dan zbudila v enaki poziciji kot sva zaspala. Cakal naju je nadaljni sightseeing. Prva postaja je bil spomenik genocidu turkov nad armenci v letih prve svetovne vojne, kjer so turki pobili vec kot 1,2 milijona armencev in tega se do danes ne priznavajo. Dokaj ganljiv spomenik z vecnim ognjem in glasbo, ki se tiho slisi preko vsega podrocja spomenika. Poleg spomenika je se nasad drevesckov, katere so posadili vecinoma politiki, ki so sprejeli genocid kot resnicen in ga priznali. Med njmi ni bilo zaslediti Slovenije. Je pa malce spotakljiva situacija, saj se odnosi s Turcijo hitro zamajejo z vsako drzavo, ki prizna genocid. Pod spomenikom pa je se muzej, z strasnimi zgodbami in fotografijami, katerih namen je skrivanje nicesar. Grozljivka.

Po tem dobre volje jemajocem ogledu sva malce posedela v parku in po vnesenih dovoljsnjih kolicinah tekocin sva pot nadaljevala do spomenika, ki so ga zaceli postavljati ob 50 letnici pridruzitve Armenije v Sovjetsko zvezo. Zaradi razpada SZ so z gradnjo spomenika malce pocivali, nekaj casa pa ga zopet gradijo in bo kmalu dokoncan. Gre za ogromno stopnisce z vrtovi, ki se dviga nad centralnim delom mesta in nudi super razgled preko celotnega Yerevana. Do vrha je kombinacija ogromno stopnic in 35 stopinj celzija terjala svoj davek in to je bil zadnji nacrtovan ogled dneva. Se kosilo in malce window shoppinga in ze je bil vecer.

Sprehodila sva se se do meste hise (pomoje nekaj v tem smislu), kjer je velika fontana okoli katere se je nabralo kakih tisoc ljudi, ki so spremljali vodno predstavo. Curki vode so plesali na glasbeno spremljavo, na vecje panele vode pa je bila obcasno projecirana kaka animacija. Skratka, Yerevan dogaja. Midva pa sva naslednji dan ze odbrzela dalje proti jezeru Sevan. Ce naju je Yerevan pozitivno presenetil, naju je Sevan negativno. Vec pa v naslednji objavi.

Fotk za Yerevan na zalost nisem uspel objaviti, ker je masinerija tukaj v razsulu. Se bom potrudil, da jih objavim v kratkem. Jutri (28.7.) ze zapuscava Sevan in nadaljujeva proti Dilijanu, ki naj bi veljal za armensko Svico.


Dejanja

Informacije o objavi



En odziv v “Yerevan”

28 07 2008
domovoj (13:15) :

Lep pozdrav na Kavkaz! :)
Sam sem bil tamkaj pred dvema letoma, fotke pa najdeš na moji spletni strani http://www.domovoj.com/
lp

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !