Sevan – “naj” armenske pocitnice

30 07 2008

Yerevan sva zapustila s taksistom Mamikonom, ki nama je bil dodeljen s strani gostiteljice v najinem homestayu. Za dokaj zabeljeno ceno 10.000 dramov (cca 20 eur), sva bila delezna voznje do cerkvice oziroma samostana Geghrard in ene najstarejsih anticnih stavb v Armeniji iz 1. stoletja Garni, preden naju je zategnil do najine zeljene destinacije jezera Sevan kakih 40 kilometrov severno od prestolnice.

Cerkvica Geghrard  je bila dokaj zanimiva in v svojem kanjonskem okolju doprinesla k prijetni estetski zapolnitvi. Tudi notranjost, ki je razdeljena na stari del, ki je izklesan v zivo steno in sestoji iz kompleksa mnogih majhnih jamskih kapelic, ter novega dela, ki je bil zgrajen preko starega, je dajala lep obcutek hladu in odmevov petja in korakov, ki so se odbijali od sten, ki so minimalno migetale zaradi odbleskov malega stevila prizganih svec. Zal me je ta dan malce izdala peristaltika in sem bil delezen zacetka potovalne diareje, ki je v teh krajih sila neprijetna zaradi dostopnosti in kvalitete sanitarij, ki so naravnost katastrofalne.

Po tej cerkvici smo se zapeljali se do Garnija, ki je Akroplola Armenije in, sicer v obliki rekonstrukcije, opominja da se je tudi v teh krajih v antiki ze mnogo dogajalo. Tudi lokacija je fascinantna saj ponuja poglede na mnoge kanjone in recice v razgibanem armenijskem nizkem Kavkazu. Sofer nama je po ogledu se ustavil pri nekem nasadu marelic in ne po nakljucju. Armenske marelice namrec veljajo za najboljse na svetu in ceprav nisem ravno ljubitelj jih moram kar pohvaliti. Ce pa na mojo sadno izvedenost ne date kaj prida, pa jih je z nasmeskom pohvalila tudi Tina.

Po nic kaj naporni voznji sva dospela v Sevan, ki se nahaja verjeli ali ne na 1900 metrih nadmorske visine in povrsinsko meri 940 kvadratnih kilometrov, kjer sva si ze dan poprej rezervirala prenocisce v kompleksu po imenu Albatross, ki se je izkazal s podobnostjo prikolicarskih naselij iz ameriskih filmov, saj so “hiske” zgrajene iz ostankov tovornih kontejnerjev, kakrsne utegnete zaslediti v luki Koper. Sicer direktno na obali jezera Sevan, ki naju je pozdravil z odtenki sinje modre in zelenkaste turkizne nianse. Zunanjost hisk resda ni delovala kaj prida, a notranjost je bila boljsa od pricakovanega, saj sva za zabeljenih 25.000  dramov (50 eur) na noc dobila velik dnevni prostor z sedezno garnituro in hladilnikom, veliko sobo z dvema posteljama kjer sva imela garderobo, spalnico ter tus in wc. Morda ste uganili, da utegne ta kvazi zgradba prenocevati vec kot 2 osebi, a je na voljo v samo te dimenziji. Odlocila sva se, da bova prenocila trikrat. To je ustrezalo tudi mojim motnjam prebavnega trakta, ki so se do tega trenutka ze dodobra razvnele in zacele obcasno motiti normalno delovanje organizma. Za namecek pa me je popadla se bolecina v predelu se ne predrte dlesni nad osmim zobom desno spodaj. In tako sva zacela vecinoma lenariti.

Tu ocitno letujejo le armenski turisti, saj kake druge nacionalnosti nisva zasledila. Tudi z jezikom je bil, kot obicajno, dokaj problem. Kmalu sva ugotovila, da so najina prenocisca ena boljsih na tem obmocju sploh in da sva se dobro odlocila, saj so ostali “resorti” izgledali se bolj klavrno. Skoraj nikjer nobene sence, ali vsaj kake klopi zunaj, da bi lahko v miru malce lenaril v eksterierju. In tudi vozni park na parkiriscu najinega spalnega naselja je nakazoval, da sva v sami armenski eliti. Parkirane so bili najnovejsi Mercedesi in BMWji, celo Porsche Cayenne in se nekaj zajetnih terencev. To je torej to. Sem hodi na dopust armenska elita, za nas pa je slabse od kampa Dragocajna ob Savi. Posebna delikatesa in neprecenljiv dodatek pa so bili se roji zajetnih bojda strupenih pajkov, ki so ob znocitvi prevzeli teren in lezli povsod. Vse, na sreco zunanje, stene so jih bile polne. Tudi znotraj se je kdaj pa kdaj znasel kak zajeten kosmatinec, ki je koncal na podplatu natikacev.

Ce ze nastevamo bolj negativne stvari je bilo tudi jezero komaj na higienskem minimumu, ce je sploh bilo in vidis lahko celo kako mrtvo ribo, ki priplava naokoli. Voda je bila kalna in obcasno malce muljasta in obcutek ni bil ravno najbolj sproscujoc. Se posebej pod vodo z odprtimi usti. A domacini neizmerno uzivajo v celodnevni peki ogromnih sasljikov in nabijanju Armenia top 10 glasbene lestvice.

Tudi mesto Sevan spominja bolj na eno bolj zanemarjenih sovietskih mest, kot pa na pocitnisko sredisce s kavarnicami in umirjenim tempom. Skratka, Sevan se ni destinacija za tedensko uzivanje, je pa morda dobra tocka za spocitje oci na vodi v prej opisanem barvnem spektru.

Vceraj pa sva iz Sevana pot nadaljevala proti s hribi obdanemu Dilijanu, kjer sva se malce sprehajala po okoliskih gmajnah in iskala kake primerne pohodne poti, ki pa jih nisva odkrila, zato sva lomastila kar po vcasih komaj prehodnem rastju. Tudi tak skok v zelenje je dobro del in status mojega metabolizma morda prihaja v bolj svetle case, saj sem se posluzil tudi malce mocnejsih medikamentov, katerih rezultat je viden ze danes, saj armenskih luksuznih sanitarij se nisem obiskal. Trenutno pa se nahajava v Vanadzorju, kjer sva cakanje na avtobus za Tbilisi izkoristila za obisk internet cafeja. V Tbilisiju bova prenocila, zatem pa se z vlakom podala v novo drzavo, Azerbaijan.

Na blog zaradi obupnega sistema ne morem prilimati nobene fotke, sem pa uspel vse spraviti v galerijo, kjer so zaenkrat se razvrscene v napacnem vrstnem redu (Dilijan, Sevan, Yerevan).


Dejanja

Informacije o objavi



2 odzivov v “Sevan – “naj” armenske pocitnice”

30 07 2008
domovoj (10:33) :

Zanimivo, tudi mene je tam nekje pri Geghardu začelo ščipati v črevesju (sumim kvas ali pa ulično hrano) in potem sem s kar hudo diarejo obležal za tri dni (na srečo pri mojih erevanskih domačinih, za 10$ na noč). Na koncu sem moral obiskati celo infekcijsko kliniko v Erevanu, kjer bi moral celo ostati na transfuziji! Na srečo so pomagali ruski antibiotiki in naslednje tedne potovanja nisem imel več podobnih problemov.
lp

2 08 2008
joste joste (21:51) :

@domovoj: Hvala za idejo, sem zacel jemati antibiotike in je zadeva v momentu zafunkcionirala. Sicer tudi prej ni bilo take sile da bi moral lezat ali da bi ful motilo cel potek dogodkov, ni pa bilo 100 procentno.

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !