Baku in tripanje po njegovi bizarni okolici

3 08 2008

Ta objava je sestavljena iz dveh locenih poglavij, saj gre za dokaj obsirno dogajanje v tem fascinantnem mestu in njegovi bizarni okolici. 

Voznja z vlakom in prvi dan v Bakuju (1.8. 2008)

Pri prejsnji objavi sem ostal pri vstopu na vlak v Tbilisiju, ki je bil namenjen v glavno mesto Azerbaijana. Gre sicer za vlak, ki povezuje Baku in Moskvo in njegova celotna pot traja okoli 60 ur, od glavnega mesta Gruzije, kjer sva vstopila midva, pa malce bolj privlacnih 14 ur, ki se obicajno se malce razvlecejo zaradi kompliciranja na mejnem prehodu. Kupeji so bili precej standardni s stirimi posteljami in delila sva ga s se dvema gruzijskima mladoletnicama, ki sta nama preko celotne poti podarjali kruh s sirom in klobasicami. Kot pricakovano se je na meji vse skupaj ustavilo in v nepopisni vrocini smo cakali 3 ure. Pot je tekel po celem vlaku, ljudje so se slacili in kmalu je bila vecina brez majic in si z brisackami brisala premoceno telo. Pregledovali so vso prtljago, strasili z detektorji kovin, azerbaijanci pa so celo odvzemali vodice Lonely planet, saj je na naslovnici omenjena tudi Armenija s katero je Azerbaijan v vojni. Na sreco so jih po pregledu vrnili. Vsaj tako sva slisala od Avstralca in Francozinje, ki sva jih spoznala na vlaku, pri naju s Tino pa dobro skritega vodica niso nasli.

Po meji je slo vse gladko in preko noci smo sladko zaspali ter se v Bakuju zbudili ob kaki 10.uri zjutraj. Z Mattom in Ano smo odsli do hostla, ki smo ga po popotovanju preko metroja, bojevanja s taksisti, bankomatov, povprasevanja domacinov in zemljevida v vodicu kmalu nasli v starem delu mesta. Tam smo iz postelje vrgli zadolzenega za sprejemanje, ki je pokasljeval se pol ure in razlozil, da je odsel spati ob 9. zjutraj zatorej ni najbolje spocit.

Zaceli so se ogledi mesta, ki nas je presenetil z najboljso urejenostjo do sedaj v tej regiji (zapazil si celo kose za smeti), prelepim starim mestom z mosejami za velikim obzidjem, zahodnjasko obarvanimi ulicami in promenado ob obali Kaspijskega morja. Sicer z malo bojaznijo vrocinskega udara je bilo sprehajanje v veselje in s Tino sva se kmalu znasla na stolpu v starem delu kjer sva uzivala v razgledu.

Po nadalnjem sprehajanju sva naletela na nekega zakotnega brivca, ki me je navdal z zeljo da odpravim posledice premnogih dni neuporabe brivnika. Na ulici naju je pozdravil mozakar in naju odpeljal preko temnega hodnika v majhno sobico ob strani, kjer je stal stol in brivski pribor, majhno omizje s kavcom ter televizija, ki je med hrescanjem oddajala lokalno glasbo. Posedel me je in pomenili smo se o zeljah. Zacel je z britvico in z veliko preciznostjo zacel protokol britja, ki je vseboval vse od izjemno pekoce vode za po britju do pudra. Ko je bilo britje koncano mi je predlagal, da naj se znebim predolge priceske in da je on pravi mojster v strizenju ter da bo veliko bolje, ce mu prepustim v obdelavo se frizuro. Bolj zaradi sale, kot zaradi resne zelje sem pritrdil in se prepustil v usodo. V roke mi je podal nek katalog s frizurami, ki so bile na nivoju 3 urnega friziranja v profesionalnih salonih v Parizu. Predlagal mi je celo eno, ki je bila daljsa od mojih trenutnih las! Da, huda ura me je cakala.

Vzel je skarje in zacel suvereno rezati, skoraj vsako stran glave v eni potezi. Malce je pomeril, nastavil kot in stisnil. Lasje so padali in vedno tezje je bilo hliniti zadovoljstvo, ampak vseeno je bilo sila zabavno saj itak vemo, da lasje kmalu zrastejo nazaj. Po strizenju sem bil delezen se uporabe zeleja in izredno natancnega obdelovanja z glavnikom, katerega rezultat je bila frizura iz nocne more, ki vsebuje polizanega angleskega fantka, ki ga strize najslabsi frizer v mestu. Ker so stvari tukaj ocitno v obratnem redu, mi je po koncanju strizenja se umil glavo v polozaju z glavo naprej in ne z glavo nazaj, kot smo vajeni od domacih frizerjev. Za namecek pa mi je se izjemno zasolil ceno, ki je po akciji ni vec mogoce spreminjati, zato sem za slabo uro zabave odstel kakih 12 eur. Izkusnja in pol, po prihodu za prvi vogal pa sem si takoj razmrsil se preostale lase.

Zvecer smo se v hostlu zopet dobili z Mattom in Ano ter si privoscili obilico lokalne hrane v izjemno licni restavraciji, kjer je natakar poznal celo Zahovica in nogometni klub Maribor. Po gostiji smo si kupili pivo in se zasedeli v majhnem parku ob promenadi ob morju.

Hlinjenje zadovoljstva v avanturi pri lokalnem frizerju.

Vec fotk je v galeriji v mapi ‘Baku (mesto), Azerbaijan’.

Celodnevni trip po bizarni pokrajini v okolici Bakuja (2.8. 2008)

Za drugi dan smo sklenili, da si v zasedbi Tina, Matt, Ana, jaz in nemec Bernd, ki smo ga spoznali v hostlu delimo taksi in se podamo v raziskovanje skrivnosti teritorija okrog Bakuja. Glede na to, da nas je bilo pet, je bilo pricakovati, da bo cena na osebo dokaj sprejemljiva in po barantanju s taksistom smo se v majhnem razpadajocem taksiju odpeljali za 10 eur po osebi, na voljo pa smo imeli skoraj cel dan. Na meniju je bilo slano jezero o katerem nismo vedeli nic in smo ga pac izbrali ker je med potjo do ‘gorece gore’, plaze in otoka Artyom, ki se nahaja cisto na koncu polotoka Aberson, na katerem kraljuje Baku. Pogledi na 1,7 miljonsko mesto so bili spektakularni, saj se razteza v neskoncnost po majhnih puscavskih hribcih v okolici. Dvigovali smo se v klanec na vrhu katerega pa se nam je odprl povsem nepricakovan in sokanten pogled. Jezero je bilo zivo rdece barve. Vsem so se odprla usta in zasvetile oci, ko smo uzrli nepricakovano obarvano slano jezero, ki je valovalo ob izjemno mocnem vetru, ki tukaj skoraj neprestano piha. Takoj smo stekli k obali in se nismo in nismo mogli nacuditi barvnim skrajnostim in neobicajnosti. Ob obali so stali kupi soli, mi pa smo se bojevali z vetrom, ki nas je dobesedno premikal. Spektakularno!

Naprej smo se odpeljali proti ognjeni gori, za katero je moral za pot povprasevati tudi taksist in naposled smo se le ustavili ob neki hisi za katero je stal majhen hribcek iz katerega so se vili plameni. Tu namrec uhaja zemeljski plin, ki se je ze dolgo tega vzgal in zato gori v neskoncnost. Sicer nic pretresljivega a vseeno zelo neobicajen pogled na plamene, ki uhajajo iz lukenj v gori. Najbrz to kdaj izkoristijo tudi domacini in pristavijo poleg kakega jagenjcka.

Pot se je nadaljevala in kmalu nas je zadel naslednji pogled. Na stotine naftnih vrtnin, ki so sestavljale bizarno puscavsko pokrajino polno smeti in s svojim vrtenjem hipnoticno prikazovale nezivljenjske razmere. Iz naftnih polj so se vili naftovodi in majhna crna jezerca nafte so obcasno prekinjala mehanizacijsko monotonost. Da, taka je tukaj pot na plazo.

Nepricakovano pa se je po prihodu na eno izmed plaz na severnem delu polotoka izkazalo, da je situacija prav mikavna. Klasicni deznicki, pesek, stolpi za resevalce, majhni lokali kjer strezejo caj, mivka in nevarno valovito Kaspijsko morje. Kopanje so nam resevalci prepovedali saj je bilo prevec vetrovno in valovito in bi te tokovi bojda z lahkoto odnesli v pogubo. Vseeno pa smo oblekli kopalke in zakorakali v modrino, vendar le kakih 15 metrov od obale, tako da je voda segala le do kolen. Tudi v taki globini smo se kvalitetno osvezili in premetali na valovih ter se poteseni vsedli na porcijo caja v sencni lokal kjer smo malce pokramljali.

Po oddihu smo zbudili soferja, ki je nacel nadaljno voznjo proti otoku Artyom, kjer smo pricakovali bizarne poglede na rjavece naftne vrtine ter zapuscene ladje. Pot se je zopet vila mimo naftnih polj in prispeli smo v voljo jemajoce sovjetsko mestece Pirallahi, od koder smo pot nadaljevali proti severu otoka, ki je s polotokom Aberson povezan z mostom. Na skrajnem severnem delu pa so nas pricakali zeljeni prizori umazanije in rjavecega zelezja. Sicer smo si nekateri zeleli se bolj srh vzbujajocih pogledov a vseeno je silhueta zadusila marsikatere sanje. Bojda te lahko ob vstopu na ta podrocja zaslisijo policisti, saj imajo tujca s kamero hitro za vohuna. Malo smo se sprehodili preko naftnih jezerckov in mimo nekaterih se delujocih naftnih vrtin, aktivirali nase fotoaparate ter z zadovoljstvom zaradi celodnevnega fantasticnega tripa odsli nazaj proti taksiju, kjer smo ze vzpostavili sistem menjavanja sedisc, saj je bilo precej naporno sedeti zadaj s se tremi ljudmi. Vedno je bila ena punca v narocju, fantje pa smo se po vsakem postanku menjavali na prednjem sedezu.

Po prihodu v Baku smo zopet zavili v neko restavracijo, ki se je izkazala za zelo mondeno in na nase zadovoljstvo z zelo zadovoljivimi cenami. Po vecerji smo se zasedeli se v bliznjem lokalu v enem glavnih mestnih parkov, kjer smo malce debatirali ob azerbaidzanskem caju, pri katerem pa je potrebno paziti kaj vse ti prinesejo na mizo, saj ob narocilu caja dobis se razne araside in cokolade, ki pa cenovno nanesejo se 6x vec kot sam caj. Potrebno jih je zavrniti se preden ti jih postavijo na mizo in s tem pridajo k racunu.

Po caju smo se poslovili in s Tino sva odsla do internet kafeja, ki so tukaj odprti 24 ur na dan. Naslednji dan, torej danes, sva sama odsla do izredno simpaticnih blatnih vulkanckov blizu Qobustana in se peljala tudi mimo naftnih polj, ki so jih uporabili za nekaj prizorov v James Bondu, a o tem kaj vec v naslednjih objavah. Jutri se podajava proti mestecu Quba in dalje v gorski svet Azerbaijana v katerem nama je preostalo le se slabih 5 dni.

Vetrovne razmere na spektakularnem slanem rdecem jezeru.

Material za nocno moro ob konici otoka Artyom.

Vec fotk najdete v galeriji v mapi ‘Baku (trip), Azerbaijan’.


Dejanja

Informacije o objavi



6 odzivov v “Baku in tripanje po njegovi bizarni okolici”

4 08 2008
Matjazz (01:23) :

Ja tole pa čist noro zgleda! Res hudo! Pa nasmejal sem se tvojim facam ob striženju… Kot da bi ti rektali pregled delal ne pa, da bi te strigel! :D Uzivajta!

4 08 2008
domovoj (08:24) :

Meni zaradi Lonelyja nikoli niso nič težili, rukzak so mi premetali samo Gruzijci na azerbajdžanski meji, nazaj grede.
Škoda, da se v okolici Bakuja nisi ustavil v Suraxaniju, kjer je zanimiv zoroasterski tempelj. V Qubustanu pa so skale s prazgodovinskimi petroglifi (vpraskanimi liki ljudi in živali).

4 08 2008
erzo (16:39) :

hudo! sodeč po fotkah in reportu je azija tretji svet tole pa četrti :D
pa rdeče morje, konc, jest sploh nisem vedu da je res takole rdeče barve hahah :)
no jest ob vsaki tvoji objavi; like – zomg wtf!
uživita,
from hell (my room), erzo

4 08 2008
erzo (16:40) :

aja btw, cupca seka HAHAHAHHAHAHAHAHHAHAH

6 08 2008
ana (12:30) :

hey:)
po dolgem casu:)
najprej ena izjemna novica-nehala sem delat v LT pa se placo so mi nakazali tok da res ql:)
nevem ce si ti tina kj cekrirala svoj mail sm ti poslala poročilo iz roj dneva pa to:)
jost morm ti povedad, da se ti nova frizurca res dopade in ti predlagam da si takoj kupiš zajetno količino gela za lase da jo boš lahko vzdrževal;)))
drugače sm pa spet napisala eno reportažo za ono-tokrat o skavtih, pa za romano morm neki pisat tok da upam da se bo dodaten kes tko nabral-ceprov grem med letom s tabo vlagat reklame;)
potrdil so nama tud rezervacijo za hotelcic v glavnem mestu sardinije in se res res ze veselim, da bova sla. aja pa jutri grem mogoce letet z balonom nad bledom-ce bom sla sporocim kako je bilo.
vama se pa nazalost cas pocasi ze izteka tok da izkoristita se zadnji teden:)
uživita ana

6 08 2008
joste joste (23:04) :

@matjaz: Ce se vedno mislis v Rusijo in bi bil pripravljen se skociti malce proti jugu lahko namesto Gruzije picis v Azerbaijan. Z vizo bos imel malo problemov, saj jo lahko dobis le na Dunaju, ampak se pomoje splaca. Se posebej ko bos videl naslednje objave, ki trenutno se niso spisane. Picis za en teden v Baku in okolico ter potem v gorate predele kamor sva midva odsla in je bilo res noro in nepozabno. Pa se tako licno pricesko si lahko tukej spedenas ; )

@domovoj: Mimo Suraxanija smo se pomoje peljali v Qubo, petroglife pa sva spustila saj sva od drugih popotnikov slisala da ni nic posebnega, ce recimo nisi resni navdusenec nad takimi stvarmi.

@erzo: hehe, tudi mene je presenetila barva, ampak tole sploh se ni Rdece morje, kaksno more bit sele tisto! Uf, drgac pa vem ja kako prijetno se segrejejo tvoje sobane, upam da te vmes pohladi kaksno pivce. Kmalu se vidimo, uzivej!

@ana: Mi je ze tukajsnji frizerski virtuoz nadel zadostne kolicine gela, da bo frizura kot iz skatlice se vsaj pol leta ; ) Uzivi na balonu!

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !