Vasica Los Nevados

25 07 2009

Plan najem jeepa in odhod v Venezuelske gore se je zaradi vremena zjutraj zacel sesuvati. Dezevalo je in vse je kazalo, da bova ostala v Meridi in 3 dni pocela vec ali manj nic. Ko pa sva spila kavo in pojedla zajtrk pa se je zacelo jasniti in zopet sva odsla do voznika jeepa in vamos! Robo smo nalozili v jeep, poleg voznika pa sva bila potnika samo midva. Voznja se je zacela obicajno, z gneco na cesti. Tukaj liter bencina stane priblizno 4 cente, zastonj torej, zato vsi na veliko uporabljajo avtomobile in v mestih skoraj da ni ure, ko ne bi bilo gnece.

Pot pa se je kmalu zacela vzpenjati in po prvih pogledih na Merido so zaceli pogledi postajati vse bolj dramaticni. Ob prihodu na prelaz se je pred nami odprlo obzorje in uzivali smo v divjih oblakih, modrem nebu in z majhnimi pasniki, vasicami in cesticami razritih strmih hribih, ki so se dvigali tudi nad 4000m. Za prelazom pa je razgibanosti pokrajine sledila tudi razgibanost ceste. Na asfalt smo pozabili in luknje so postajale vse sirse, prepad vse globji in vse blizje vozilu, zacele pa so se pojavljati tudi miniaturne kapelice, ki so pripovedovale zgodbo o nevarnostih na cestah. Vsaka kapelica je bila namrec na mestu, kjer je kak jeep zdrsnil v prepad in seveda pokoncal vse vozece. Zopet totalno divja cesta, adrenalinsko. Ze lansko leto v Gruziji je bilo podobno (klik za lanskoletni gruzijski video). Ocitno nama tele ceste smrti kar sledijo.

Tudi letos sva posnela kratek video utrinek:

 YouTube slika preogleda

Video: 3 ure po taki cesti v eno smer in naslednji dan ponovno, v drugo smer…

Po dih jemajoci voznji pa se je pred nami pojavila silhueta cilja, vasica Los Nevados, ki lezi na 2500m nadmorske visine in z majhno cerkvico in belimi hiskami izpopolnjuje navdihujoce poglede na okoliske bregove in vrhove. V vasici je vsega samo ena ulica, tlakovana z velikimi kamni, vije pa se strmo v breg tako da sva ob iskanju posade (guest housa) posteno zasopihala. Po dveh neuspelih poizkusih se nama je nasmehnila sreca v posadi Guamanchi, ki nama je postregla z ogromno teraso prepredeno z visecimi mrezami, tipicnim centralnim atrijem z obesenimi zvoncki, slikami, ter prostorom za druzenje, kjer pa sva se druzila samo midva in domacini, saj drugih turistov v tej posadi ta dan ni bilo.

Oblekla sva se v malce bolj pohodniska oblacila, ki so tudi ledeno mrzlem vetru primerna in odsla na hajk po cestici, ki vodi naprej iz vasi. Pogledi so bili enostavno magicni in vse skupaj zares sproscujoce. Se dez, ki naju je ujel na poti, je bil bolj prijazne kot negativne narave. Od tukaj vodi pot do 3. postaje zicnice (nekje na 3700m se mi zdi), ki ne deluje, lahko pa nadaljujes kar na najvisji vrh Venezuele, Pico Bolivar, na 5007 metrih.

P7234297_thumb.jpg

Vecerjo in zajtrk sva imela v posadi vkljuceno, noc pa je bila ledeno mrzla zaradi nadmorske visine, tako da sva se v spalnih vrecah na zacetku precej pretresla, saj ogrevanja v sobah ni. Tudi ponoci sva se odpravila na kratek sprehod in kolicina zvezd je tukaj neskoncnokrat vecja, kot recimo v nasih koncih.

P7234391_thumb.jpg

Cez moj dolgi cas zaklopa, se je cez vasico zapeljal motorist.

Naslednji dan, sva odsla po enaki vratolomni poti nazaj, se zopet nastanila v Meridi, sedaj pa cakava da odrinemo na 5 dnevni treking. Gremo cez 2 uri. Javim se torej cez kakih 5 dni z najbrz zanimivimi zgodbami in dogodivscinami iz mocvirja Los Llanos.

Vec fotk iz Los Nevadosa je v galeriji!


Dejanja

Informacije o objavi



3 odzivov v “Vasica Los Nevados”

26 07 2009
ana (14:15) :

hey:)
je lazi ce vama kr tuki obema pisem. res res hudi razgledi in vasice. zj sta na trekingu in upam da res uzivata in da je vodic res ”ta prav dedc””. no nama se pa cas pocasi ze izteka (ceprav letiva nazaj 4 in ne 3). dons sva se v kampotu in sva res uzivala. najela sva motorcic in se vozila naokrog cel dan. res noro lepo. jutr pa koncno na morje. upava da bo vreme se zdrzalo in bova mela svoj mali otocek za ene par dni. sva pa seveda najdla 2 slovenca-parcek (iz kamne gorice pa krope) tok da gremo jutr skupi na otoke.
vidva uzivita na polno, midva bova pa tud:))))
ana&jean

28 07 2009
nish (18:07) :

Sta molčala vse 3 ure vožnje tja in nazaj? ;)
/to bi pa skoraj me umolknilo. nekam na gosto so posejane tiste male kapelice)

Zanimivo popisovanje in jaz uživam v branju.
In čakam nadaljevanje iz močvirja.

30 07 2009
joste joste (22:07) :

@nish: Meni osebno niti ni blo tako grozno, sem proti koncu poti kar malo zaspal ; ) Okej, na nekaterih predelih pa res nisi najbolj sigurn v vse skupaj. Me veseli da uzivas v branju, nadaljevanje iz mocvirja pa je ze online!

@Ana: Izkoristita na polno se zadnje dni, midva pa sva ze tudi skoraj na polovici. Vse najboljse se za rojstni dan in pozdrav tudi Jeanu, upam da je nasel kako primerno maceto ; )

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !