Obala severovzhodne Venezuele

13 08 2009

Za zadnji del potovanja po Venezueli sva se odlocila raziskati obalni del na severovzhodu drzave in ker bo potrebno od tam priti se nazaj do letalisca v Caracasu sva zacela kar pri najbolj oddaljenem delu, tako da se potem v principu samo vracava proti Caracasu. Avtobus iz Ciudad Bolivarja naju je v precej neprijetni voznji vozil kakih 8 ur, peljala pa sva se mimo Puerto la Cruza vse do Cumane, do koder sva prisla nekaj cez 10 uro zvecer in od koder nisva mogla vec nadaljevati tako da sva tam prenocila. Zopet taksi iz terminala in v center mesteca, kjer sva nasla majhen hotelcek in vec ali manj hitro zaspala. Voznik taksija naju je opozoril da na ulicah ponoci ni varno hoditi zato sva ostala znotraj hotelcka in si privoscila vrecko cipsa za vecerjo/kosilo.

Da bi naslednji dan vsaj malo izkoristila sva se sprehodila po Cumani, ki je bila ustanovljena leta 1521 in velja za najstarejse mesto na juzno ameriski celini. Skoraj vzporedno z obalo se vije polotok Araya, na katerem se nahajajo velike soline, ki so bile v preteklosti precej strateska lokacija za evropske osvajalce. Za te soline so se borili tako spanci kot tudi anglezi in nizozemci, spanci, ki so naposled prevladali pa so tam postavili eno izmed najvecjih trdjav tistega casa, da bi zascitili soline, ampak jih je presenetilo hudo neurje, ki je soline povsem poplavilo tako da so bile neuporabne. Trdnjavo so ob zapuscanju razstrelili z vsem smodnikom, ki so ga premogli, da ne bi padla v roke nasprotnikov, a je bila tako trdna, da vecina se vedno stoji. To trdnjavo sva si odsla pogledat, se odpeljala do pristanisca, kjer sva se usedla na majhno ladjico, ki naju je zapeljala do mesteca na polotoku, kjer sva skocila na tovornjak, ki naju je odpeljal do trdnjave pod katero je tudi plaza na kateri sva se mudila in preganjala rakovice po sprehajanju po razvalini. Zelo zanimivo je bilo tudi opazovati pelikane, ki so strmoglavljali v morje ter lovili ribe. Na plazi sva bila sama in edina in kopanje v Karibskem morju med pelikani naju je vsaj malo sprostilo pred nadaljevanjem poti.

Nazaj v Cumano sva odsla po istih kanalih kot sva prisla, potem pa zopet na terminal avtobusov, kjer sva poizkusala dobiti prevoz v mestece Rio Caribe se bolj na vzhodu. Avtobusa ni bilo, uspela pa sva si zagotoviti sedeze v por puestu, nekaksen taksi, v katerem placas sedez in ne celega avtomobila, ampak problem je v tem, da oddide ko je poln. Tako sva cakala na terminalu in za najin prevoz sta prisli se dve domacinki tako da smo se odpeljali. Ampak ne v Rio Caribe, v Carupano. Carupano pa je eno mesto pred najino zeljeno destinacijo in po 4 urah voznje sva morala v Carupanu iskati nov prevoz. Vzela sva kar obicajen taksi in se vozila se kake pol ure in prispela v Rio Caribe, kjer sva kaj kmalu nasla primerno posado za prenocevanje.

Internacionalnih turistov tukaj skoraj ni, kar ni cudno, saj je pot do tukaj precej naporna, tako da je tudi informacije kaj poceti tukaj precej tezko pridobiti. Odsla sva v neko drugo posado katere lastnik je govorl anglesko in nama z veseljem vse razlozil. Rio Caribe je super odskocna deska za rajske plaze, ki se nahajajo v teh koncih, ampak prevoz do njih je zopet precej naporen. Avtobusov namrec ni, obstajajo pa pick-up tovornjaki, ki vozijo mimo edine bencinske crpalke na koncu mesta. Zvecer sva se malo sprehodila po mestu, zopet poslusala da je nevarno in razna podobna svarila, ki ti grejo pocasi ze precej na zivce, si privoscila pico in odsla spat.

Naslednji dan sva imela v planu obisk plantaze kakava in tovarne cokolade, do tja pa sva morala na pick-up, ki sva ga prestregla pri bencinski crpalki. V polomljeni spancini, ki se jo pocasi navzemava sva razlozila vse in pred plantazo nama je voznik ustavil in odsla sva na ogled. Spanscina je predvsem v Venezueli precej tezka za razumevanje, ker govorijo najhitreje v celi Juzni Ameriki in zadeva je precej zahtevna. Anglesko vec ali manj pa govorijo samo tujci, domacini pa ni variante in ravno to sreco sva imela da sva pri tovarni cokolade spoznala Maite, spanko ziveco v Londonu, posvojeno v Venezuelo, vcasih novinarko za casopis v Caracasu, ki se nama je z neizmerno energijo ponudila prevajati ogled plantaze in tovarne, ki ga je le za naju vodila domacinka.

Tudi tukaj je kakava ogromno in raste v senci velikih dreves, ki so posajena prav s tem namenom, saj kakav potrebuje vlago in senco za rast. Zopet sva poizkusila surov kakav ter si pogledala se samo predelavo v cokolado, vse skupaj pa nama je z izjavami ala: “I don’t need sex just give me the damn factory” popestrila najina tolmacka Maite. Po ogledu je sledila se poizkusina cokolade in preko debate naju je Maite celo povabila da naju zapelje do plaze po imenu Medina. To je to! Po informacijah v Rio Caribe si nisva mislila da bova tako enostavno prisla do Playe Medine, amak na potovanjih gre itak vse tako. Vozila je Maitina sestra in ob nabijanju regetona smo dospeli do razgledne tocke nad Playo Medino.

Itak klasika! Bel mikro majhen pesek, gigantske kokosove palme, ki so sestavljale kar cel gozdicek pred plazo, modro morje in vzpetine okoli plaze, ki so sestavljale zaliv v katerega so skrile ta koscek raja, ki pa zal ni ostal skrivnost. Ljudi je bilo ogromno! Ja, bila je ravno nedelja in tudi domacini se radi odpeljejo uzivat na plazo. Zanimivo pa tujega turista tukaj nisva srecala, samo domacini. Plaze so sicer po skoraj vseh standardih rajske, vseeno pa se mi zdi da je, kar se plaz tice, kaka Tajska se vedno boljsa izbira. Cel dan sva uzivala na plazi, si privoscila nekaj karibskih specialitet, pecene banane s sirom in kvazi ketchupom ter kokosovo mleko iz sveze odtrganega kokosa, kateremu sva od razpolovitvi pojedla se vsebujoce meso.

Prevoz nazaj v Rio Caribe pa je bil zopet uganka. Ampak ker je bilo toliko ljudi sva imela precej moznosti da bova dobila kak prevoz in to se je tudi zgodilo. Malo sva se poigravala s tistimi petdesetimi spanskimi besedami, ki sva se jih naucila in dobila prevoz v avtomobilu neke druzine. Ce so na kaj mahneni tukaj je to na glasbo. Glasno glasbo! Muska je povsod in tudi recimo druzine z otroci imajo prtljazne prostore avtomobilov rezervirane za ogromne zvocnike iz katerih nabijajo razne regeton hite. Prtljago vozijo na strehah. Nazaj v Rio Caribe in dan se je bil zakljucil s posedanjem na zaprtem vrtu posade.

Destinacija na katero sva bila namenjena dalje je bila Playa Pui puy, kjer sva nameravala tudi prenocevati. Prevoz do kakih 20 kilometrov oddaljene plaze pa je bil zopet trn v peti. Ob bencinski crpalki so nama zagotovili da prevoza na plazo Pui Puy ne bo vec tako sva tvegala in skocila na pick-up tovornjak, ki je sel v tisto smer in skocila iz njega na kriziscu cest, kjer sva morala zaviti proti plazi. A glej ga zlomka, cez 2 minuti je v krizisce zapeljal razmajan avtobus, ki je sel direktno na najino plazo. Po hribovitem svetu smo se vozili se kakih 20 minut, potem pa sva zopet uzrla lepoto iz razglednic.

Vec kot kilometer dolga plaza, palmini gozdicki, nizka trava in niti enega cloveka, mogoce se je sem pa tja nabralo kakih pet lokalnih otrok, ki so na improviziranih lesenih surfih lovili valove. Rajska plaza rezervirana za naju. Svoje prenocisce sva nasla eno minuto stran od plaze pri italijanu po imenu Ricardo, ki se je z svojo zeno preselil v ta koscek paradiza in ustvaril pravo hipi postojanko. Na majhnem hribcku je stala majhna hisica pokrita z palminimi listi, na verandi je bila napeta viseca mreza, iz stropa in sten so viseli okraski, poleg je bil s palminimi listi pokrit prostorcek za druzenje, postojanko pa je izpopolnjevala se majhna kuhinjica. Ricardo nama je razlozil kako stvari tukaj grejo: tukaj lahko spita, ce se hoceta tusirati je v temu sodu voda, wcjev nimamo, lahko uporabljata kuhinjo, elektrika je, pazita se komarjev, ker jih je ogromno, na koncu plaze lahko dobita vodo, drugace lahko pijeta kar naso ampak bosta imela verjetno drisko, ce sta lacna iz tal poberita kaksen sadez, odtrgajta kak mango, ce zjutraj pomagata ribicem vama bodo dali kako ribo. Prebrala sva se “navodila za uporabo” na katerih je pisalo recimo da je pametno pokositi travo preden postavis sotor, ker je tako manj verjetno da bos v sotor dobil kako kaco, tarantelo ali skorpijona, da obstaja ogromen voden objekt za umivanje, ki se imenuje morje in podobno. To je to in rustikalne pocitnice na rajski osamljeni plazi so se lahko zacele.

Spocila sva se in dva dni samo uzivala. Veceri so bili precej pustolovski saj se Ricardova rezidenca ponoci spremeni v zivalski vrt in tako sva lahko opazovala ogromne krastace, pajke, vsevrstni mrces, se udarjala po telesu zaradi pikov komarjev in opazovala ogromne zavaljene kuscarje, ki so lezli po kuhinji. Na case kar malo neprijetna scena, ampak pristno. Tino so dan prej se dodobra pojedle bolhe imenovane puri puri, ki jih je verjetno prinesla iz plaze in so se tekom noci kvalitetno gostile na njenih nogah. Pikov je imela vsaj 50! Ampak vec kot obupne srbecice, ki traja kak teden ni za pricakovati.

Ribicev nisva ujela, sva pa si dve veliki ribi kar kupila v majhni ribiski vasici in jih spekla na zaru. Les sva nabrala na obali, po nasvetu Ricardove zene pa sva ribe pekla na bananinih listih. Spet je vse gomazelo naokoli ampak ribe pa so bile vrhunske in tak je bil tudi zadnji vecer v bolj hipi maniri. Prevoz od tu pa je bil zopet stala. Eden in edini pick-up tovornjak gre od tu proti Rio Caribe na dan. In to ob petih zjutraj! To je edina sansa za odhod. Tako sva se zbudila ko je bila se tema in takoj sem obzaloval da Ricardove rezidence, razen prostora za druzenje in sobice v kateri sva spala, sploh nisem fotografiral, prevoz pa sva komaj ujela in zgodaj sva se znasla nazaj v Rio Caribe. Vse posade so bile polne, zato sva pot kar podaljsala in se odpeljala z avtobusom v Carupano od tam pa zopet mimo Cumane v malo, precej popularno bekpekersko mestece po imenu Santa Fe, kjer se nahajava sedaj in kjer sva si privoscila res ogromne sobane direktno na plazi v hiper urejenem resortu katerega lastnika sta ameriski par. Tako sva naredila ze skoraj pol poti nazaj proti Caracasu v kateremu morava zal direktno v Parque Central in se zopet pobijati po podzemnih zeleznicah in po ulicah da dobiva prevoz do letalisca. V Santa Feju pa bova ostala se dva dni, potem pa nazaj proti Evropi. Naslednjo objavco morebiti spisem ze od doma…

Vec fotografij je v novih stirih albumih v GALERIJI.


Dejanja

Informacije o objavi



14 odzivov v “Obala severovzhodne Venezuele”

14 08 2009
slivanaucu (08:50) :

Lepa reportaža. Z zanimanjem sem jo prebral. Verjetno bo izpod tvojih prstov nastala še kakšna. Ne zameri mi, vendar pa, kot malce pikolovski slavist, ne morem mimo dejastva, da je v tekstu toliko slovničnih napak, da si nisem mogel kaj, da ti to ne rečem. Samo primer: če gre človek NA plažo, se vrača Z plaže. Če gre človek V votlino, se vrne IZ votline. Da ne omenjam vejic. Kritika je dobronamerna, saj so stavki, ki so pravilno popolnjeni z vejicami lepši in še bolj zanimivi. Ampak, kot sem rekel: še piši, ker bom rad prebral. Fotografije so pa še posebej dobre.

14 08 2009
Helena (09:00) :

Če smo že pikolovski. Človek gre S plaže. :-)

14 08 2009
slivanaucu (09:47) :

TOČNO. IMAŠ POPOLNOMA PRAV. SE OPROŠČAM.

14 08 2009
Darja (09:59) :

No, evo… Mene pa slovnične napake niso niti najmanj zmotile, ker gre za zanimivo reportažo in vem, da ko človek hiti s pisanjem in sledi toku misli, ni pozoren na slovnico.

Sicer pa.. zelo lepe fotografije.

14 08 2009
nejc (10:23) :

super reportaža

14 08 2009
erzo (15:36) :

mega report! jooo keri placi , jest bi ga tud mal pr rikardu pohengu…

in haaha@slovnične napake

14 08 2009
tina (17:27) :

@slivanaucu: se popolnoma strinjam s tabo, vendar pa tudi ti ocitno se nisi popoln master:) poleg ze odkritih se v tvojem komentarju skriva se ena napaka.. ce stavek zanikas, se “to” spremeni v “tega”. Torej: si nisem mogel kaj, da ti tega ne recem.

15 08 2009
Miloš (14:00) :

Pa ne morte se ubadat s slovničnimi napakami pri takih postih! Jao jao :D Polna vreča smeha…
Ej meeega zadnji trenutki, tako kot mora bit na tripih! Pristno napisano, pristno doživeto in zame pristno podoživeto! Plaže, morje, kaj češ lepšega – aha, lahko piko na i s pečenimi ribcami – to! Uživejta še zadnje trenutke na polno!

16 08 2009
joste joste (02:50) :

@all: thanks vsem za komentarje, kar se tice pa napak je pa itak tezko si se tok ekstra casa vzet za slovnicno perfekcijo. Niti ni to namen, je pa ze to kul da kdo opazi, ker potem se vsaj ve da se zadeva pozorno bere ; ) Sva ze na letaliscu v Caracasu, je bla kr odiseja spet, oziroma sva mela splaniran da bo, ampak se je vse mirno izteklo… Zdej bova kar tukaj nekako prenocila, ker spet hotele iskat po centru Caracasa je precej stresno. Na avtobusnem terminalu sva imela kar dva varnostnika ob sebi in sta nama vse ful pomagala, se ceno taksija znizala tko da kul… pa na case res pretiravajo z vsemi opozorili kako nevarno je, ceprav statistika kar potrjuje da ni glih zajebancije… Skratka vec po vsej verjetnosti spisem od doma, prej naju caka se 1 dan Pariza, potem pa nazaj v varnejso realnost ; )

16 08 2009
Matjaz (19:36) :

Jou! Kvaaa? Že konc? Sam par postov? Dej po povratku napiš še mal o cenah teh posad, pa prevoza pa tko, da si mal predstavljamo kok to kej stane…

Kar se pa slovnice tiče… Vzunaj buči morje, v sobi pred računalnikom je 90% vlaga in po rami ti leze žužek, tipkovnica je razmajana in nič kaj podobna Evropskim… Svaka čast, da si vzameš tok časa, da sploh napišeš kaj na takem potovanju, tako da…

19 08 2009
Andreja (16:46) :

Hej!
Ja še kakšni dodatni posti bi prav prišli, tako da obvezno še kaj napiši. Jst grem še z dvema kolegoma v sredini septembra in vsaka še posebej tok sveža informacija iz prve roke bo dobrodošla :)
lp
Andreja

20 08 2009
joste joste (23:48) :

@matjazz in andreja: Ok ok… bosta dobila info v novem postu ; ) Trenutno pa še mal k seb prhajam, pot nazaj je bla kr naporna…

10 09 2009
Andreja (13:39) :

hej!
mi potujemo 19.9. u venezuelo in mam par vprašanj.a ti lahko kam pišem al pa kej?
hvala že vnaprej.
Andreja

10 09 2009
joste (13:51) :

@andreja: Ja lahko ja… piši mi na jost.gantar na gmail. Itak mam še u planu narest en report, ki bo mal na splošno razjasnu pogoje, ampak sem trenutno kr extra bizzy.

Pošlji vprašanja in lp!

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !