Iz New Delhija v Kathmandu

20 09 2010

Okoli tretje ure zjutraj sva preko Istanbula priletela v Indijsko prestolnico New Delhi. Brez zemljevida, brez znanja, brez rezervacij, kar naju je kaj hitro pospremilo v zajeten organizacijski zalogaj. Nekaj casa sva se cakala na jutro na letaliscu, a sva ga se v temi zapustila, si poiskala taksi in se odpravila proti zelezniski postaji, ne vedoc, da je postaj vec in da nimava pojma s katere gre najin vlak, se manj pa se je sanjalo najinemu vozniku. Delalo se je jutro, ljudje so pocasi vstajali s plocnikov in zaceli kolovratiti naokoli, se na ulici umivali, vozili svoje vozicke in podobno, midva pa sva se znasla pred vrati majhne turisticne agencije v centru New Delhija, kjer sva zbudila zaposlenega, ki naju je “razveselil” z novicami, da je najin vlak proti Gorakhpurju zaseden danes in se naslednje 3 dni. Po iskanju hotela, da bi prenocila pa sva prav tako ugotovila, da so zasedeni ali pa predragi, zato sva se odpravila kar nazaj do omenjene agencije. Tam smo ob caju pregledali najine moznosti in ker v New Delhiju, ki je ogromen, malce zadusljiv, neprivlacen, kaoticen, nic za poceti itd, nisva nameravala prenociti in sva ci prej zelela priti do Nepala, sva se dogovorila za paket: prevoz v Agro, hotel v Agri, najin osebni sofer in karta za vlak do Gorakhpurja od koder potem oddideva v Nepal, vse skupaj za vrtoglavo ceno 150 USD, kar pa nama takoj na zacetku tripa sicer ni bil noben problem poravnati, alternativa pa je bilo blodenje po New Delhiju v povsem neprespanem stanju.

S soferjem sva se tako ze ob kake 8 zjutraj odpeljala proti Agri in uzivala oziroma se cudila prvim Indijskim vtisom. Ljudi res ogromno, prav toliko smeti, stavbe precej podrte (tudi zaradi gradnje za prihajajoce igre Commonwealtha), revscina skoraj na vsakem koraku, zive barve oblacil, obcestni prodajalci, krave, smog, katastrofalen promet, cela slikanica za dobrodoslico v Indijo. Vedno, ko smo se ustavili je nekdo molil neke ogrlice skozi okna, ali pa so po avtomobilu poskakovale opice in podobno.

Po kakih 5 urah voznje, med katero se je stanje spanja in budnosti menjavalo na vsakih 5 minut, smo prispeli v Agro, ki je zopet postregla s kaoticno orientacijo, smetmi, mesanico karija, pota in greznice v zraku, ampak naju nic od tega ni prav prevec zmotilo, saj sva podobno situacijo tudi pricakovala. Po odspanih parih urah v hotelcku sva se odpravila proti Taj Mahalu, glavni znamenitosti Agre, ce ne celo cele Indije. Ce povzamemo na drugacen nacin, takoj sva padla v turisticno zanko in se po cca. 10 urah znasla pred Taj Mahalom, ampak tega sva tako ali tako imela namen obiskati na poti nazaj grede.

Vstopnina v Taj za tujce znasa 10 USD, varnostna kontrola je skoraj primerljiva tisti na letaliscih, vstop pa te takoj popelje nazaj v dezelo kraljev in princes, ce odvzames trume obiskovalcev seveda. Ujela sva ravno soncni zahod in svetloba je bila optimalna za ogled, temperatura se je gibala okoli 30 stopinj celzija, vlaga je udarjala na polno. Indijski turisti so naju obletavali in slikala sva se z vsaj 20 ljudmi, bliskavice na mobilnih telefonih so pele okoli naju. Okoli Taja sva se smukala dokler naju ni pregnala vojska, padla pa je tudi ze tema. Sledil je prvi kari, riz in roti (kruh varianta), zatem pa proti hotelcku se malo nadoknaditi izgubljene urice spanja.

Zjutraj, se preden sva se check-outala iz hotela sva z najinim voznikom odhitela se na ogled Rdece trdnjave (Red fort), katera je zopet postregla s kar precejsnjo vstopnino (6 USD), ki pa je nisva placala in sva se samo malo sprehajala okoli ter si v vrocini privoscila indijski caj z mlekom. Ker tudi iz Agre nisva dobila vlaka do Gorakhpurja smo se odpeljali do bliznjega mesta Tundla. Voznja zopet sila vratolomna, saj na vsake 2 minuti na sestpasovnici kdo pripelje v nasprotno smer, v kroznih kriziscih se vozi v obe smeri, semaforjev ne uposteva nihce, prometni policisti so le kipi sredi cest in se smehljajo kaosu pod njimi.

V Tundli na postaji naju je cakalo kakih 8 ur cakanja na nabiti zelezniski postaji, kjer so v cakalnici poleg vseh moznih narodov, verstev, starosti cakali tudi pujsi, krave, psi in podobne domace zivali. Cas sva si krajsala s pitjem caja in ponavljanjem istih stavkov z nekim oficirjem, za tem pa sva se usedla na tla perona. Kmalu je preskocila iskrica in okoli naju se je zbralo nekih 50 ljudi, naju gledalo, poslusalo, se nasmihalo, neki lokalni zivina model v kravati pa je poizkusal z nerazumljivo angelscino izvleci iz naju nekaj osnovnih podatkov. V naju je bilo uperjenih na stotine oci, na postaji sva bila edina belca. Nad nama so mrgoleli ptici in oba sva na glavo prejela svoj iztrebek za popotnico na vlak do Gorakhpurja. Zaradi cene sva vzela tretji razred, ce smo natancni tretji A razred, kar pomeni da imas klimo, z zavesami loceni kupeji pa vsebujejo po 6 postelj. Ker sva na postaji vlak cakala do 1.30 zjutraj sva takoj padla v komo in se zbudila malo pred Gorakhpurjem kamor smo pripeli okoli 3 ure popoldne. Tam pa zopet pregovarjanje s taksisti, katerim sva pomahala v slovo ter si poiskala avtobus do Sunaulija, meje med Indijo in Nepalom.

Zopet dobre 3 ure voznje med revscino, vrocino, poplavljenimi polji, ze krepko v noci pa sva le dospela v obmejno mesto, kjer sva se z rikso pripeljala do Indijske kontrole, izpolnila obrazec, ter nadaljevala cez mejo. Nihce sploh ne ve za zakon da 2 meseca po izhodu ne bi smela nazaj v Indijo in vedno odvrnejo s pasivnim “No problem”. Takoj cez mejo pa naju je pricakal se nasmejani Nepalski obmejnik, nama voscil dobrodoslico v Nepalu ter razlozil proces. Viza naju je stala vsakega 40  USD za 30 dni, za dodatnih 15 dni, ce bo potrebno, pa jo bova se za 30 USD podaljsala kar v Kathmanduju. Z rikso sva nadaljevala proti hotelcku, kake 5 kilometrov stran od meje, si privoscila porcijo karija in spat.

Do Kathmanduja naju je locil se en avtobus, ki ga ni bilo tezko najdi, malo prostora za noge in vrocina pa je obetala burno pot. Vstavljali smo se na vsakem vogalu, nekaj urejali, premetavali prtljago, nalagali potnike, ki so kmalu zasedli tudi stojisca. Po 3 urah voznje je ze zacelo napadati neugodje, voznja pa naj bi trajala 8 ur. Ko bi vsaj! Ko smo zavili v zacetek Himalajskih hribov smo naleteli na divje vode in kar enkaj zemeljskih plazov, zaradi katerega se je kompleten transport ustavil. Kolona se je vila v nedogled, drugi pas ceste je bil poln ljudi, ki so pes hiteli preverjati kaj se dogaja. Tudi sam sem se podal na pot, vendar po kake pol ure hoje obrnil saj je bila kolona ogromna. Stali smo kake 3 ure, zaradi cesar se nama je s Tino samo naqsmejalo saj so nekaj dni nazaj tukaj zaradi podobenga plazu cakali kar 36 ur! Na te dogodke pa so lepo spominjali cloveski iztrebki ob cesti.

Padla je noc in 8 urna voznja se je razvleka na 13 ur! In to na razdalji vsega 280 km, na glavni cesti (!) do Nepalske prestolnice Kathmandu. Na visini 1400 metrov sva naposled le ugledala lucke v kotlini in okoli 1 ure zjutraj prispela v Kathmandu, kjer sva ze imela rezerviran hotelcek, ki je bil po klavski voznji pravi eliksir. Voznja iz New Delhija do Kathmanduja je tako namesto planiranih 2 dni trajala vec kot se enkrat toliko. V Kathanduju bova sedaj kake 3 dni, potem pa se odpraviva na treking proti jezerom Gokyo in baznem taboru Mt. Everesta, pred tem pa poizkusim spisati se kako objavico. Kathmandu zaenkrat zgleda megaaaa!

Vec fotk lahko najdete v galeriji.


Dejanja

Informacije o objavi



4 odzivov v “Iz New Delhija v Kathmandu”

20 09 2010
erzo (14:22) :

JEEEA! glede na razmere sta verjetno pršla skoz čiiiiist optimalno :))
uživancija!

21 09 2010
Milos (00:25) :

Meeeega! Pa se je le začelo! The best! Pa tud če sta še enkrat več porabla do gor, men vrjem, da vama nau žal čez par let! Jst sm že zdj fouš!
Pa dobr hodta! aaaajd!

21 09 2010
jost (15:50) :

Ja glede na razmere pomoje hitrej ne bi mogla, oziroma z avionom iz New Delhija bi bla opcija ampak to ne vids nec ; ) Zdle se se razvajava tle u Kathmanduju in je odstekan mest cist, bom jutr kej navrgu na blog… pol pa hodt. lp obema!

22 09 2010
matej (15:14) :

Pozdrav,pozdrav…
z veseljem prebiram vajin blog,Nepal je cudovit, uzivajta!!!Lp Matej

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !