Prvi pogled na Everest

2 10 2010

V Namche Bazaarju je po najinem aklimatizacijskem planu potrebno ostati dva dni, in ta cas nama je v smislu pocitka in regeneracije prisel cisto prav. Se posebej, ker sva dobila luksuzno sobo, s svojo kopalnico, tusem z vroco vodo, ogromno prostora in razgledom na skoraj celoten Namche. Hotela sva najcenejso sobo, vendar obstaja trik. Najcenejsa soba stane 200 rupij, torej 2 eur. Vendar ta soba nima tusa, le ta pa potem stane dodatnih 3 eur na tusiranje. Skratka potem obstaja soba za 10 eur, ki ima tus in vse to, ampak ni bila nobena prosta, in ko sva rekla da potem greva se drugam malo pogledat sva dobila sobo deluxe za isti denar kot obicajno sobo s kopalnico…

V Namcheju sicer kaj prevec za poceti ni, razen zapravljanja denarja v raznih pekarnicah, lokalih, lahko si privoscis masazo, posedas v cyber cafejij (10 eur na uro), itd… Pocutje v mestu sicer daje nek poseben car in ni tezko kar tako malo delati nic. Midva sva prvi dan bolj ali manj polezavala v sobi, popoldne pa sva odsla na sprehod na sosednji hrib v upanju da ugledava kak vrsac. Oblaki so se vedno vsak dan precej gosti in popoldne za ogled kaksnih okoliskih vrhov skoraj nimas sans. Moznost pa se je odprla danes zjutraj, ko sva ob 6.00 pogledala skozi okno in uvidela jasnino. Akcija!

Na hitro sva se oblekla in med lovljenjem redkega zraka odhitela na razgledno tocko nad Namchejem. Ze med jutranjim pohodom so naju zaceli pozdravljati s snegom pokriti vrhovi, nekateri obsijani z jutranjim soncem, nekateri v bolj sencni legi. Po obhodu vojaske izpostave na vrhu hriba pa se je skozi oblake zacel kazati vrh velike temne gmote. Kmalu sva z navdusenjem ugotovila, da gre za najvisjo goro sveta, Everest. Pri preganjanju oblakov mu je druzbo delal sosednji 8501m visoki Lhotse, pred Everestom pa se je nastavljal se 7879m visoki Nuptse. Razgled se je razprostiral skozi dolino, po kateri pelje tudi najina nadaljna pot in kar kake pol ure sva na mrazu uzivala v fenomenalnem razgledu, potem pa so velikane pocasi prekrili oblaki.

Ob sobotah je v Namcheju vsakotedenska trznica in prebivalci okoliskih vasi (beri oddaljenih tudi vec dni hoda), pridejo sem nakupovat in prodajat raznorazne artikle. Meso, zelenjava, posodje, sir, cokolada… Po zajtrku sva se sprehodila po tej trznici, si kupila jakov sir, kmalu pa naju je razjasnitev zopet pripeljala na razgledno tocko.

Sedaj so zgoraj nasteti velikani se bolj zasijali, saj se je v njih upiralo sonce, ki je grelo tudi naju. Tako sva na travi poleg pristajalne ploscadi za helikopterje sedela in spremljala neverjetno predstavo najvisjega gorskega dela na svetu. Piknik z velikani. In itak sva ze ob prvem pogledu skoraj skurila sprozilec na fotoaparatu. Tako sva sedela kako uro, potem pa so oblaki zopet napravili svoje in odpravila sva se pomalicati prej kupljen sir.

Tako, jutri se odpravljava naprej, sicer bolj pocasi zaradi konstantnega pridobivanja visine, v planu pa je, da bova na trekingu se kakih 18 dni, v kolikor bo kaksen spodoben cyber s satelitsko povezavo se vmes se kaj javim, tile razgledi na najvisje vrhove pa so lep uvod v pokrajino v katero se podajava saj so od Namcheja naprej na sporedu prav ti, velikani Himalaje.

Vec fotografij je v GALERIJI.


Dejanja

Informacije o objavi



Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !