Pokhara – Nepalska riviera

22 10 2010

Koncno so se prazniki in praznovanja malce pomirila in se nama je uspelo prebiti do Pokhare, drugega najvecjega Nepalskega mesta situiranega ob jezeru Thewa Tal priblizno velikosti Blejskega pod zasnezeno gorsko verigo med katero se nahajajo osemtisocaki Annapurna, Dhaulagiri in Manaslu, ki se obcasno prikazejo izza goste pregrade oblakov.

Logicno, se najvec turisticnega dogajanja nahaja tik ob jezeru in tam sva si nasla tudi svoj guesthouse, katerih poleg restavracij, cyber cafejev, trekingskih agencij kar mrgoli. Sicer je dogajanje kar malo odmaknjeno od jezerske obale na katero meji le redki guesthouse, vsaj v tem delu. Na surovi obali pa se najde le kak koktejl bar, ki zazivi ko gre sonce pocasi za obzorje.

V Pokhari sva si morala cim prej podaljsati Nepalsko vizo, katera nama je pretekla ze 3 dni preden sva koncno le uspela priti do imigracijskih oblasti. Tudi na to so vplivali prazniki in podobni zadrzki. Sicer podaljsanje Nepalske vize ni nic posebnega, potrebno pa je placati kazen, za vsak dan zamude 3 USD, 15 dnevno podaljsanje pa stane 30 USD. Vmes sva si tudi ze kupila letalsko karto do New Delhija, saj se nama ponovna ekspedicija po kopnem nic kaj ne ljubi, pa se prihranila bova.

Tretji dan sva vstala se pred svitom. Hotela sva namrec iz jezera na colnu opazovati soncni vzhod, ki dramaticno obarva Himalajske vrsace in tako sva si se v temi sposodila coln ter odveslala na cim boljso opazovalno tocko. Kmalu pa je sonce tudi tokrat prislo izza horizonta ter v zivo oranzno odelo Annapurne, Dhaulagiri, Machhapuchhare, Hiunchuli in se nekaj bolj oddaljenih spic. Samo lebdela sva sredi jezera v tisini in miru in opazovala enkratno predstavo, po kateri se seveda prileze konkreten zajtrk.

Svoj colnic sva spravila do obale, ga z verigo pricvrstila na temu namenjen kolicek, odlozila vesla in se pes odpravila v eno izmed mnogih obednic v tem objezerkem delu Pokhare. Zajtrki so v lokalih z bolj turisticno ponudbo res super, jajca, kruh, krompir, zelenjava iz zara, klobasice itd… Najina namera po obeda pa je bila obisk World peace pagode na bliznjem hribcku pod katerega sva mislila odveslati. Le ta namera pa je dobesedno splavala po jezeru, saj na mestu kjer sva pustila coln le tega ni bilo vec. V rahli zmedenosti sva malo povprasala nekaj domacinov, potem pa se sprijaznila z usodo. Pri sposojevalcu nisva pustila nobenih podatkov, nobenih dokumentov, nobene kavcije, zato kaksne nuje za soocenje s problemom niti ni bilo. Sklepala pa sva, da je coln tako ali tako nekje na jezeru in da se bo ze nasel, se najbolj verjetno pa ga je vzel najin sposojevalec sam, da bi ga lahko naprej sposodil. Resnice verjetno ne bova izvedela in kaj dosti se tudi sekirala nisva.

Nato sva si sposodila motor. Za prvi dan majhen odstekan beli skutercek na katerem sva se kar sama sebi malce posmehovala in se kmalu znasla v nepalskem divjem prometu, ki poteka po levi strani (obicajno kar po sredi) in v katerem je hupa najbolj pomembno orozje. Tako sva vijugala mimo ostalih motorckov, se izmikala grozecim se tovornjakom in avtobusom in trobila na obcasne bivole in krave, ki so enakovredni udelezenci na cesti. Sicer zaradi slabega stanja cest vse poteka precej pocasi, tako da kaksne hude panike ni, prav tako pa ni prometnih znakov in semaforjev in temu primerno tezko kakega spregledas.

Najprej sva se odpeljala do “Penguin pool-a”, za kar sva mislila da to pa bo ena kul scena, a se je izkazalo, da gre za lokalno kopalisce kake 5 km izven Pokhare. Nato sva se vozila po starem delu mesta, se ustavila v kaki obcestni kafani ter se napotila se v gorski muzej.

Tam sva bila prijetno presenecena najprej nad urejenostjo celega kompleksa nato pa naju je takoj pri vhodu pricakala slovenska narodna nosa, fotografije Triglava, Bleda in ostale podobe nasih alpskih okolisev v pravem slovenskem koticku. Kot, da to se ni bilo dovolj, sva se zaletela se v lutko Vikija Groslja v skromni alpinisticni opravi, ki jo je uporabljal v svojih zacetnih Himalajskih podvigih. Na splosno je muzej kar OK, veliko fotografij, podatkov, razstavljene opreme plezalcev, nagacena fauna, posusena flora in podobno. Nazaj na motorcek in ze sva “drvela” naprej po neznanih cesticah in uzivala v razgledih.

Naslednji dan, sva situacijo ponovila, le destinacije so bile druge. Peljala sva se do osamljenih vasic na drugi strani jezera, obcudovala rizeva polja, preklinjala nad razritimi cestami, ki si tezko sploh zasluzijo status ceste in se obcasno ustavila na kaki pavzi. Za finale sva naskocila se vasico/hrib nad Pokharo imenovan Sarangkot iz katerega so bojda izjemni gorski razgledi in pa tudi hudi pogledi na Pokharo in jezero Phewa Tal, ki ima tako kot Blejsko mali otocek, za kopanje pa zaradi onesnazenja ni najbolj primerno.

Najin skutercek je komaj prigaral do priemrnega parkirisca pod vrhom do katerega sva se na koncu napol prevracala po makadamskih luknjah in skalah. Do vrha sva odsla pes ter pricakovano uvidela gosto oblacno kopreno nad vrhovi, a vseeno bila delezna lepega pogleda na jezero in mesto. Na poti nazaj sva ugotovila se obupno stanje zavor na najinem vozilu in le s tezavo odvila nekaj spotakljivih situacij. Skratka, uzivanje 100 na uro (oziroma uzivanje 25 na uro) in v Pokharo se definitivno splaca, ceprav ni ravno neka res pristna izkusnja, je pa ogromno za poceti in mesto je izjemno prijazno in par dni tukaj prezivis z najvecjim uzitkom.

Iz Pokhare se pocasi vracava nazaj proti Kathmanduju, ustaviva pa se se v bojda vasici na katero je pozabil cas, Bhandipurju.

Vec fotografij najdete v GALERIJI.


Dejanja

Informacije o objavi



4 odzivov v “Pokhara – Nepalska riviera”

23 10 2010
dahvor (03:34) :

…ooo, ko so u Pokhari, se ognji Sadhujev goreli…tudi jaz sem bil sele po te, tako kot je se sedaj…se se za vsakim dere, pinappleee…dolgo sem vsak dan, cez rizeva polja hodil, na ananas, na teku, dol, ne gor na Sarankot, gor sem najbolj umazano jedel hrano-nikoli prej, nikoli potem…hehehe, sami divjaki so bli lokalci, uni pod-pred vrhom…moz gospe je bil ali pa jaz njemu fizicno neverjetno podoben, jaz sem bil zelo zagoret, on pa bled, ocesna mrena…Shiva verjetno ve, ce Peter vsako leto pride se se v Jezero plavat-njega je ozdravlo, meningitisa iz Keralskih dzungel, vmes je samo za teden v Nemcijo skocu…ja bilo je, ko so Domacini imeli veliko zurko, ker so zmagali, da se velikih hotelov ob jezeru ne sme vec nobenga zgradit…edino U Buddha cajnici se je se taprav special gobov omlet dobil…zdej pa mislim in se niti ne spomnim, kdaj je prava sezona…o ognjih okoli Jezera sem pa tastare domacine obujat spomine poslusal…takrat mi je bilo cutenje na spici…sem rekel, zdej moram it na sprehod, bom koga srecal in sem hitro Slovence srecal…na biciklih, kr tam ob, zraven Buddhe…tudi imena sosedove kolibice iz bambusa narjene, Holandca, ki je samo Knjige o Carovnicah u Europi bral, ki so odzadaj, zarascene, za prvo linijo od asvalta stale, se zdej ne spomnim…samo se mi je vse kazalo pred ocmi, razen muzeja, kjer sta hodila…hehehe, no mogoce za ocmi…
…Srecno potujta in uzivat najbolj, Vama zelim !!! in cim kasneje se Domov vrnita, tako in tako Vaju bo malo razumelo, kaj govorita, v Sloveniji imajo zdej cist druge probleme…vec jih iz Slovenije bezi, kot se jih vraca, pa sem vse danasnje medije, sz rtv v redu, pogledal…in na Ribji rep vsako jutro meditiru…kako je zarel…sploh mi ni blo treba it nikamor, kar iz vrta…ko Jezero je pa temno zacelo postajat, me je vedno Strah ratalo, uf kasne bitke, da sem Strah pozabu…iz Delhija kr u Keralo picta, kam na obalo, se skopat in v Hribe… po moznosti sz vlakom, da vam cas zmesa se…Trivandrum exp..ali nekaj podobnega, tudi to tocnost, se zdej ne spomnim…Kanja Kumari exp…bom moral malo obnovit, ne spomin, nego kako je zdej, kako bo pojutrisnjem…me je EnToko na Shanti spomnu…Tike, Tike.

23 10 2010
erzo (16:00) :

jao mega no. fouš k ps

23 10 2010
Milos (21:16) :

Motorčki v takih variantah itak zmagajo! Vidva pa tkoaltko! Sejf še naprej!

24 10 2010
Jost (12:59) :

@dahvor: Me veseli, da sem ti obudil lepe spomine!
@ erzo & milos: Evo, ze nazaj v Kathmanduju, poslednja lokacija, cez 3 dni pa v nebo in doma zagrizemo v zimsko sezono. lp!

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !