Saigon…

16 07 2007

Ravno sem dodal Tim-a na Facebook in pod njegovimi albumi sem našel tole fotko na kateri smo Tim, Brooke in jaz1. Spomini so mi instantno narisali naš Saigon. Najbrž najboljši žur v Vietnamu. Bilo je okrog božiča. Imeli smo se zakon. Tudi v Saigon, ali Ho Chi Minh city če hočete, se bom definitivno še kdaj vrnil.

brooketimjost1

  1. z njima sem potoval skoraj cel mesec []


touch down

19 02 2007

Evo… smo doma in resno ne vem kaj vam ni jasn v temule mrazu ker to je pa 2much. Kaj sm se naucu… ja marsikaj. Predvsem to da je potovat sam najboljsa oblika potovanja, to da te ze samo nasmeh pripelje ekstremno dalec, to da ljudje v evropi in v bolj razvitem svetu prevec komplicirajo in je tempo zivljenja ze na zaskrbljujocem nivoju, to da obstajajo lokacije ki te momentalno odpeljejo in svojo energijo brez vprasanj infiltrirajo direkt v zilo in pa to da svet sploh ni tako velik ampak ravno toliko da ti dovoli menjavo pozicije na dolocen interval, ko te lastna lokacija ne polni vec. Skratka cimprej picite…

take care



feat. Stfk v Bangkoku na kavici

15 02 2007

Kwa bi hodil u Frankfurt, Paris al pa u Benetke na kufe,
prlet’te u Bangkok hehe :))

Dubla sva se na sred turisticne metropole na kavici, kar je bil ze kr izziv. Stala cela. Vsak prletela s svojga konca, vsak letiva v kratkem na svojga…

Tapru dan je sou kr mim (pircki u igri), spoznala sva dva slovenca in smo se ga en mal razmontiral. Sli smo na Pat Pong (neki tazga), isti ti je kt Red District u Amsterdamu… Sam de so meniji zlo zlo pestri. Ce si probate mal zamislit, lohka pogruntate lih 10% vseh moznih, pol veste kok mate seksualne fantazije :)) Najhujsi od useh so pa lady boy-i… No, de ne omenmo ulce moskih za moske…

K sta unedva slovenca ustimala shoping, picimo mi u Beer garden. Ja, kero zirafo smo dobil na mizo. Minhn nima nc.

Bangkok je iz dneva u dan boljs (to j res praw Jost), sam mors se it schilirat na ene par dni nekam ven. Pircki padajo, to j pa to. Kwa pa se hocte? :))

Evo vam fotkice

Uzivite, pa bundo se kej za naju oblecte…
Jost in Stfk



nazaj na Ko Phangan in Half moon party

13 02 2007

Phuketu nisem niti pomahal ampak sem ga z veseljem zapustil ker sem pac vedel da bom zvecer nazaj na ko phanganu. Cel dan voznje, najprej minibus potem avtobus na katerem sem v totalni vrocini stal celo pot pod zvocnikom in poslusal tajske pop uspesnice in ce bi slisal samo se en tajski hit bi odpulil zvocnik in samega sebe pretepel do smrti. Obup! Koncno smo prispeli do pomola in se vkrcali na ladjo na kateri sem vecino poti mirno spal in se zbudil, ko smo pripluli na zeljeno destinacijo. Vse sem ze poznal,si poiskal tuk tuk taksi in nazaj na Hat Rin (Haadrin) – party place. Dobil sem si sobo za polovicno ceno prejsnjega obiska in se blizje plaze,ter totalno v centru… (moram zamenat racunalnik,ker se na temu space komaj da odziva…..)
ok… smo zrihtal. Ura je bila kake 5 popoldne in koncno sem dobil zeljeno. Stekel sem na plazo in direktivo v valove. Kaksno olajsanje. Spet sem bil nazaj v elementu in nasmesek se mi je instantno narisal na obraz.

Toliko o ponovnem vstajenju, ki te docaka, ko spet priletis nazaj na ta otok. Najbol! Zvecer na plazo, zopet trance nabija in z dvema kanadcanoma smo zagrooval v jutro. Naslednji dan sem se zbudil v sobi, ki se je vrtela okoli mene, a sem se prisil in se nekako spravil do plaze, kjer sem po jutranjem skoku v morje zaspal pod kokosovo palmo. Tako je minil vecji del dneva in nisem si znal predstavljati boljse relaksacije. Tudi glede na to da ni cas polne lune je ljudi precej manj ampak se vedno dovolj da ustvari kul atmosfero. Zvecer zopet pac ne mores brez, da bi sel na plazo in preveril kaj dogaja in se tocno zadel sem vecer, ko se dogaja half moon party, ki je 2x na mesec. Spoznal sem michela, nekega francoza in zacelo se je na plazi in muzika je zopet trenala na polno. Vibra se je boljsala in boljsala in treba je bilo preveriti kako izgleda Half moon party, ki pa se ne dogaja na plazi ampak sredi otoka v dzungli. Okoli 1 zjutraj sva z Michelom in dvema izraelkama poiskala taxi in gremo v dzunglo. Surprise surprise… zadeva je ogromna. Res skoda da nisem naredil niti ene slike ampak povsod sama UV dekoracija in razni vesoljcki ter bozanstva plesejo nad kako 1500 glavo mnozico. In to je slo v neskoncnost. Ko pa se je zacelo daniti pa najboljsi del Half moona. Nad glavo se ti izrisejo kokosove palme in znajdes se v psihadelicni dzungli med se vedno kakimi 1000 ljudmi in atmosfera je postala resno magicna. Bolj ko se je delal dan bolje je bilo in vsakega, ki si pogledal je imel na obrazu nasmeh do uses. Muzika pa pelje in pelje globje in globje sredi ja… sredi dzungle. Okoli 8 zjutraj sem se nekako pripravil do tega, da pocasi zapustim prizorisce in zopet 20 minut s taksijem nazaj do Haadrina. Barantanje s taksisti kake pol ure in naposled se nas je le nabralo dovolj, da smo taksi napolnili. Ampak skoda se mi je zdelo dneva da bi odsel spat, zato sem iz sobe vzel samo brisaco, oblekel kopalke in nazaj na plazo, kjer smo bili na kakih 500 metrih peska trije ljudje. Podobno kot po Full moonu totalna katarza. Ko pa sem prisel iz vode pa sem padel na pesek in zaspal za skoraj cel dan. Zgleda, da nisem ravno najbolje naracunal kaj se bo dogajalo s senco, saj me je sonce posteno osmodilo in cel obraz me je nehal boleti sele danes. Takle mamo na Ko Phanganu, kamor od sedaj naprej hodim na dopust… ni da ni! Odhod sem zopet zadel na minuto natancno in po celodnevnem potovanju cez juzno tajsko sem se na sleeper trainu zbudil v Bangkoku.

V Bangkoku pa sem bil domenjen s Klemnom iz Sk. loke in sva se dobila na kavici, ki je kmalu prerasla v pivo oziroma dva. Kar malo cudno je bilo obema uporabljati slovenski jezik, saj je 99 procentov komunikacije v zadnjih dveh mesecih potekalo izkljucno v angleskem jeziku. Anyway… se dobiva spet cez par minut in pol bomo vidl kaj se da narest v Bangkoku. Mislim da bol malo saj vrocina nabija 100 na uro in ze par korakov je neznosnih. vidmo…



Nadaljevanje Khao Sok, naprej do Khao Lak-a in Phuket

8 02 2007

Khao Sok

Kot sem omenjal v prejsnji objavi smo z americani: Chad, Rosco, Pete in kanadcanom John-om odsli do dela reke kamor se proti popoldnevu pridejo kopat opice iz visjih predelov strmih sten. Prislo jih je kakih 100. Tezko si je predstavljati ampak po drevju je kar mrgolelo in opice so bile povsod. Sli smo cez reko do opic in vmes se je iz brega od koder smo prisli neka punca oglasila: There is a snake swimming just behind you! Ze mogoce.. lahko pa da je bila samo sala, kajti nobene kace nisem videl. Z opicami pa je bila super izkusnja. Prej smo si kupili banane in opice so nam jedle iz rok. Preverjale so tudi kaksne kocine imamo in nas vlekle za prste. hudo! Vecer smo zakljucili v reggae baru kjer je bila super atmosfera in kjer je Rosco a.k.a. Rocco poznal nekaj ljudi saj je Khao Sok obiskal ze lani. Poznal je Bom-a, ki je znan kot mojster tatoviranja z bambusom in ne z iglami. Chad se je domenil za tatoo in tudi Rocco je planiral da si bo omislil se enega. V Reggae baru pa smo totalno vzljubili igro, ki se ji rece Jenga in igre so bile ekstremni koncentracijski napori polni adrenalina. Z severno americani smo se resno postekali in moje mnenje o prebivalcih ZDA se je kar malo spremenilo saj so zelo vredu fantje. Vsaj teli, ki sem jih spoznal in ze to je napredek saj sem kar se tice americanov kar malce prevec posploseval. Sicer je bilo na case kot da bi gledal South park ali katero podobno amerisko zadevo saj sem vsako minuto slisal recimo: Come on Pete! Im gonna crap my fucking balls off you asshole! … in podobne stvari, ki so debate naredile izjemno zabavne. Tudi kar se tice ogromnih zuzelk, ki so letale okoli sem kar malce izgubil strah pred njimi in sem v rokah drzal ogromne letece stvari. Ok… pajkov se vedno ne prenesem.

Naslednji dan je sel Chad do tatoo mojstra in tam visel skoraj cel dan in zvecer ko smo ga tudi ostali obiskali je bil na polovici poti. Cakal ga je se en dan. Med tem pa sva z Johnom iskala mesto kjer bi lahko lovila ribe vendar je pac suha sezona in je voda prenizka, pot do jezera globje v dzungli pa je predraga, saj moras kombinirati precej razlicnih prevozov. Zanimivo je bilo opazovati tehniko tatoviranja z bambusom in zadeva, kot vidite na slikah, sploh ni zgledala slabo, zato sem si tudi jaz omislil ogromen tatoo na hrbtu. … mati brez skrbi to je sala … itak mam pa se vedno opcijo da postanem maneken in si je ne bi rad pokvaril s trajno poslikavo telesa hehe. Kasneje spet par partij Jenge in zapitek novega tatooja.

Nekako tako je izgledal Khao Sok, ki sem ga kar malce prehitro zapustil. Super atmosfera, super fantje in super lokacija. Happy times! Poslovili smo se kot zelo dobri prijatelji in zagotovo bomo ostali v stikih… itak sem pa domenjen da pridem v Washington state do njih in gremo lovit klopotace in z klanujem po njihovi reki, zatem pa grem v kanado do Johna na lov na lose. Gre kdo z mano?

Khao Lak

Z lokalnim avtobusom, ki me je pobral sredi ceste sem odsel proti Khao Laku, ki se nahaja ob andamanskem morju in naslednje kopno, ce sem pogledal proti domu je Indija. Khao Lak sem si predstavljal kot novo tropsko razlicico super atmosfere in zanimivih izkusenj a se ni izkazalo tako. Imel sem kar precej tezav, da sem si nasel sobo, ki je bila sicer zelo na nivoju in v lepi okolici a kakih 10 minut pes stran od plaze. Khao Lak me je presenetil z turisticno atmosfero in napisi Die besten Wursten sploh niso bili tako redki. Ljudje okoli so bili same familije ali pari ter upokojenci, ki so prisli na tropski oddih. O kaksnih backpackerjih ni bilo ne duha ne sluha. Sicer glede na to, da sem obiskal Full moon party nisem vec backpacker ampak flashpacker, kar je nova razlicica popotnikov. V Khao Laku se sploh nisem pocutil dobro. Odsel sem do plaze, ki je bila sicer spodobna ampak pod mojimi pricakovanji, ki so v teh dneh ko se moj trip koncuje zelo narasla. Edina zanimivost, sicer tudi eden od razlogov mojega obiska tukaj, so bile posledice tsunamija, ki je tukaj pred 2 leti udaril z vso silo, in ce se ne motim je samo na tem delu zivljenje izgubilo 8000 ljudi. Se vedno ponekod vidis hise, kise niso bile pobeljene in se vidi crta do koder je segala voda in to kakih 800 metrov od obale. Kar je bilo nizje je val enostavno zmlel in odnesel. Znaki, ki opozarjajo, Tsunami hazard zone so posejani po vsej plazi in njeni blizini. Na plazi so postavljene sirene v primeru novih potresov v indijskem oceanu in podobno. Kar se obnove tice pa so naredili izjemno delo, saj posledic resnicno ni vec veliko. Tudi ze direkt ob plazi so odprti novi kompleksi in restavracije in ljudje so se od strasnega dogodka kar hitro pobrali. Ce samo primerjamo z nasim potresom v Posocju pred kakimi 10 leti, ki je porusil par streh in razpokal nekaj zidov (dobro… bilo je malo huje ampak s tukajsnjim tsunamijem se ne da primerjati) in se zadeva se vedno obnavlja, tukaj pa po totalni destrukciji in smrti par tisocih ljudi turizem tece nemoteno in posledice so komaj vidne ze po 2 letih.

Koncno sem se okopal se v zadnjem manjkajocem oceanu in se odpravil na vecerjo ob plazi, kjer sem bil na pol pojeden od agresivnih komarjev. Nart na nogi mi je kar malo otekel. Z Khao Lakom kot ze prej omenjeno nisem bil niti malo zadovoljen in sklenil sem, da se takoj naslednje jutro poberem proti Phuketu.

Phuket

Zopet voznja z lokalnim avtobusom, ki ima zanimivo obliko hlajenja. Veliki ventilatorji so posejani po stropi in krozijo okoli ter mesajo neznoso vrocino. Voznja je bila lepa in pogledi na razne plaze so se kar vrstili. Ko smo preckali most na Phuket, ki je tajski najvecji otok sem se pocutil odlicno, ces sedaj sem pa na Phuketu. Prispel sem v Phuket town in pricakala me je gneca, betonska dzungla in zopet polna mera pregovarjanja za prevoz proti Patangu, ki sem si ga izbral kot moje mesto na Phuketu. Prehodil sem skoraj celo mesto in znoj mi je lil iz vseh por… resno sem bil ze potreben rajske plaze in skoka v morje ter stetja kokosov nad mojo glavo, ko pocivam v senci kokosove palme ampak ne… tega nisem docakal. Patang me je udaril z katastrofalno gneco na cesti, belcev nepredstavljivo vec kot pa domacinov, zvocno onesnazenje in cela klavnica. Se vec znoja in komaj mi je uspelo, da sem se ustalil v nekem guesthouse-u zopet kakih 10 minut oddaljenem od plaze. Odvrgel sem ruzak in sploh nisem hotel gledati okoli. Kar tekel sem na plazo tam pa… ponovni sok. Vec ljudi kot peska. Pozabite palme. Kar streslo me je, saj sem tekom dneva pretrpel toliko vrocine da sem pricakoval vrocinski udar in potem niti malo katarzicen prihod do plaze. Ko sem videl to sem samo obrnil in odsel nazaj do mojega prenocisca, sturniral naslednjo noc in takoj zacel kovati plane kam naprej. Problematicno je predvsem to, da sem pricakoval umirjeno lezanje na plazi moje zadnje dni v juzno-vzhodni aziji in ni nobene oopcije da bi jih dobil tukaj. Po debatiranju z receptorko kaj se mi splaca, sem prisel do resitve, ki se glasi Ko Phangan. Yea baby lets go back! Itak se moram obrniti proti severu in pocasi odditi v Bangkok ampak vsaj se en cel dan lezanja in stetja kokosov ter premetavanja po turkiznih valovih mi pa ne uide. Ko Phangan je preverjeno vredu, sicer ekstra turisticno ampak tam so vsaj flashpackerji in ne pocitniski turisti.

Res ne vem od kje Phuketu tak sloves in kako, da ga ljudje kujejo tako visoko v nebo. Resno sem razocaran. Res je da sem videl samo Phuket town in pa Patang ampak po pogovoru z receptorko sem zvedel, da je po celem otoku podobna scena. Dobro… opcija je da prides v kaksen spedenan resort, placujes 200$ na dan in uzivas v privatni plazi. Na ta nacin zna bit Phuket super in pravi kraj za pocitnice. Tudi ce se recimo rad potapljas je Phuket nadvse primerna odskocna deska saj je tukaj okoli eden najlepsih dostopnih podvodnih okolij na svetu. Morski psi kitovci (15 metrov in to), velike mante in baje precudoviti koralni grebeni… vse je tukaj. Ampak jaz se ne potapljam in ne zaenkrat se ne zapravljam 200$ na noc. Kar je ostalega, meni dostopnega pa je vecinoma taka scena… vidis bare z imeni kot so Zum Schwob (kar mislim da je se slabse kot Zum Schwab… mislm halo?!) in recimo vecina menijev v restavracijah okoli ima tajski jezik kot tretji, pred nemskim in angleskim… se enkrat halo?! Najpogostejsi pogled na nocno dogajanje so starejsi zavaljeni rdeci zahodnjaki, ki pod roko drzijo prostitutke, oziroma spremljevalke pod narekovaji. Te spremljevalke so tudi najvecji delez tajskega prebivalstva v tem delu kjer sem. Grozljivka! Sej se prostitucija podobno dogaja v Saigonu, samo tam je to vrtiljak in sede v kontekst okolice tukaj pa krneki. Mislim ne vem… ali sem samo z levo nogo vstal ampak situacija mi resno ne sede. Iz mojih izkusenj… dont go to Phuket. Si pa znam predstavlat, da je bilo pred parimi leti… oziroma parimi desetletji tukaj zares hudo tudi za backpackerje, katerih ostanek na tajskem so danasnji flashpackerji. Ampak zal, vsaj zame, ne vec. Dobil sem voljo do jutrijsnje celodnevne voznje, ki se zacne ob 7.15 zjutraj in Ko Phangan, here I come back. Potem pa nazaj v Bangkok po se eno malce bolj stresno dozo in se vidmo na pivu v Kranju. aja… pocas bo treba sestaviti eno top tenko (top 10) in flop petko, ker za flop lestvico se 10 stvari sploh ne nabere. V kratkem… …take care…



Khao Sok – back on trek

5 02 2007

Ko Phangan je bil spet eno mesto, ki ga je bilo izredno tezko zapustiti, tudi zaradi izmucenosti, saj sem bil kar se spanca tice precej prikrajsan. Ampak, ce sem se kaj naucil tekom teh 2 mesecov je to, da se moras gibati in iti cimprej na druge lokacije, ker se ti vedno nekaj postavi na pot in se zopet znajdes v novi zanimivi avanturi z novimi ljudmi. Odsel sem precej pozno in sem bil zadnji, ki se je vkrcal na ladjo, ki je bila totalno napolnjena. Moras sem teci preko pomola, ljudje so mi mahali, in ladja se je ze premikala in na veliko sreco mi je uspelo. Vedno uspe, ne morem verjet. Ko sem prisel nazaj v Surat tani, je bila cela norisnica, saj te vsak hoce dobesedno nategnit in ti pobrati cimvec denarja. Vse obratuje preko agencij in taksiji te ce zelis na avtobusno postajo odvrzejo pred agencijo, ces to je avtobusna postaja. Ko sem se le uspel prebiti do avtobusne postaje sem opazil, da je cisto vse napisano v tajskem jeziku in primerno samo za lokalno uporabo. Turisti naj pac placujejo vec. Krneki! Koncno sem le nasel nek kompromis in si dobil karto do Khao Sok nacionalnega parka. Sicer sem imel namen iti na plazo v Khao Lak ampak ta dan ni bilo vec avtobusa. In ja…

Ujelismo se s tremi americani in enim kanadcanom in si sedaj delimo ogromen bungalov za 2.5 dolarja po osebi. Znasli smo se v totalni dzungli. Baje je Khao Sok najvecji rezervat dezevnega gozda na svetu in sega nazaj do starosti 200 miljonov let. V tukajsnjih gozdovih se nahajajo tigri, kraljeve kobre (poleg ostalih kober in nestetotih kac), 30 vrst netopirjev, ptic, zuzelk, pajkov, crnih azijskih medvedov, pijavk, opic in ostalih stvari. Vceraj smo bili v nekem lokalu in okoli glave so nam letale 15 centimetrov velike bogomolke in netopirji. V sobi smo nasli zabo in podobne stvari. Divja zadeva. Zvecer gremo plavati v enega izmed tolmunckov v reko kamor ob soncnem zahodu pridejo opice in se namakajo v vodi. Baje pridejo tudi kobre ampak upam, da se ne bomo prevec srecavali z njimi. Zna se zgoditi, da bom odsel na treking v dzunglo za dva dni ampak moram se premisliti, ker je zadeva dokaj draga, saj rabis vodica in park rangerja. Bomo videli, najbrz pa bom odsel naprej na plazo, da se okopam v indijskem oceanu in si ogledam se obstojece posledice tsunamija, ki je udaril pred 2 leti.



Full moon party – fear and loathing in paradise

3 02 2007

Ko Phangan… kaj nej recem… mogoce celo najboljsi neskoncni zur na svetu. Ta predel otoka, Hat Rin, kjer se nahajam in kjer se dogaja Full moon party zivi samo za zur. Sploh ne bom ovinkaril ampak bom kar presel na nocni del dogajanja. Prvo noc, ko sem prisel sem spoznal dva novozelandca in zaceli smo v parih ulicnih lokalih, malce podebatirali in se okoli polnoci odpravili na plazo. Nisem mogel verjeti svojim ocem in usesom. Plaza ze dva dni pred Full moon partyjem napolnjena s tisocimi ljudmi in muzika je prala na vsakem vogalu. Sploh se ne zavedas in ura je 6 zjutraj. Vsak dan, dan za dnem se tukaj dogaja isto in ce samo opisem kaksne obcutke sem imel vceraj, Full moon party in kaj dogaja. Preden se je vse skupaj zacelo dogajati sem se odlocil obiskati frizerja in kaj me je pricakalo. Ze samo frizer ima boljsi soundsystem kot vecina za primer kranjskih lokalov in psihadelija udarja sto na uro. Folk plese po frizerskih salonih, v supermarketih zbija in skratka povsod. Zanimiva izkusnja, ko si pri frizerju in te kar mece okoli ampak pac moras ostati pri miru, da si ne pokvaris frizure. Za tem sem se pocasi odpravil na plazo. Bil sem sam in imel sem slab obcutek, da bom tako veliko zadevo moral opravljati brez druzbe. Vsedel sem se na plazo na nekem od prenekaterih soundsystemov in pil pivo. Cez kakih 20 minut kar naenkrat nisem bil vec sam ampak v druzbi 2 avstralk in enega poljaka in gremo. Odsli smo s plaze in vrnila sva se samo z Emmy, eno od avstralk. Zadeva se je sele zacenjala. Okoli ene, druge ure zjutraj sem pocasi poskusal dognati kaj se dogaja okoli mene. Polna luna sije, majhni oblaki se obcasno poigravajo z njo, morje neslisno valovi, kokosove palme plesejo, vec 10 000 ljudi kar lebdi nad snezno belim peskom, pred mano zagori velikanski napis Full moon party, iskrice bezijo, UV svetloba se odbija od svetlecih barv na moji kozi, sem v druzbi seksi blondinke, iluminiscenca, psihadelicne vibracije, aaaaa! Prevzame te in mravljinci te dotolcejo.

Kaj se je dogajalo dalje sploh ne bom opisoval in pomoje mi tudi treba ni. Danes sem se zbudil presenetljivo zgodaj in sem spal samo kake 3 ure. Se ves v elementu sem se odpravil nazaj na plazo in med potjo, kar zanimivi pogledi na ljudi, ki so spali po plocnikih, objemajoci svoje zadnje toksikante, se vedno nekaj ljudi, ki se niso in niso mogli naplesati cez celo noc in podobno. Vzel sem si plasticni stol in ga postavil tako, da mi je morje z valovanjem hladilo noge in gledal v turkizno neskoncnost. Sonce je sijalo in ko sem pomislil na vcerajsnje dogodke sem se samo nasmehnil in poizkusal poiskati detajle noci. Ko me je sonce dovolj segrelo pa sem katarzicno spral polno luno na Ko Phanganu z moje zavesti s tekom v osvezilno morje in odsel na zajtrk, kjer sem pogledal par epizod Prijateljev, ki tudi tukaj neprestano krozijo po ekranih.



Ko phan gan

31 01 2007

Jap zdej se je pa zadeva resno obrnila. Ze takoj cez mejo Laos-Tajska sem spoznal enega nemca na vlaku in sva sla skupaj po Bangkoku malce na ogled in sva tut skupaj Bangkok zapustila in se odpravila kam drugam kot pa na jug. Island hopping! Moj namen je bil tak, da ko pridem do postaje Suran tani, se obrnem proti indijskem oceanu in picim na Phuket. Ampak zadeva je taka da se cez 2 dni, torej 2. februarja na Ko Phan ganu dogaja vsakomesecni Full moon party o katerem poslusam ze od Vietnama, ker vsi ki potujejo preko JV Azije govorijo samo o temu. Kdaj so datumi in kdaj gremo!? Glede na to, da sem pravi cas v blizini sm si reku pa da grem pogledat kaj se pa zares dogaja. Baje je bilo na novoletnem Full moonu en mesec nazaj na plazi 30 000 ljudi in gremo ga trensat. Cel otok na glavo. In tudi cez dva dni bo tako, saj je otok ze do konca napolnjen in sem imel brez rezervacije ogromno tezav, da sem dobil sobo na prizoriscu. Seveda sem to tudi placal in je to tudi moja najdrazja soba do sedaj. 20$ na noc! ni druge. Iscem koga, ki bi si sobo delil in skoraj sigurno ga bom jutri nasel saj je s sobami ob Full moon partyju resen problem. Meni so pomagali neki izredno prijazni izraelci, ki tukaj vodijo nek lokal in sem imel izredno sreco. Drugace pa ze po slikah vidite, da je bila pot do sem dokaj naporna (niti najmanj) in je dokaj cudez, da mi je uspelo iz Vientiana, glavnega mesta Laosa, do Ko phan gana priti v manj kot 2 dneh. Otok je sicer precudovit ampak je tak center turizma da ne morem verjet. Cisto drugacna atmosfera, saj je vecina ljudi tukaj na dopustu in ne na potovanju. Si bom pa se jaz privoscil dopust. Tukaj bom po planu ostal do 3.2. in upam da mi bo otok uspelo zapustiti, saj bo kar gneca na raznih ladjicah. Kam grem naprej naj ostane skrivnost, ker se plani menjajo iz ure v uro. Za Ko phan gan sem se recimo odlocil ob 3 zjutraj ko sem prispel v Suran tani. Skratka se oglasim v kratkem s bolj podrobnim opisom otoka. psy trance on the paradise beach! (vcasih smo za to v Indijo hodil)



bang bang bangkok

30 01 2007

Uletu u Bangkok! samo sm malo plane spremenu in se bom jutr znajdu na mestu, ki ga sploh nisem mislil obiskat. Naj ostane skrivnost do jutri. Drgac pa takoj ko sem zapustil Laos in se vozil cez Tajsko sem spoznal kje sem sploh bil zadnja 2 meseca. Tajska je takoj pokazala svojo civiliziranost in podobnost evropskemu nacinu zivljenja, ki sem ga kar malo pozabil in vesel sem da sem ga lahko pozabil. Sel bi nazaj v recimo Kambodzo in pa Laos ker je zadeva resno divja ampak se tega sploh ne zavedas, ker je v tebi vedno kancek adrenalina in se pac instantno adaptiras na situacijo in sploh ne mislis da je tako zelo drugace, ceprav je. Tajska se loci od evropsih drzav recimo po zelo malo stvareh in pa po klimi (vsaj prvi dan tukaj imam tak obcutek, mogoce bom mnenje spremenil ko kaj vec vidim). Sleeper train je bil super in sem se odlicno naspal in picim ze danes naprej… pridem pa itak nazaj v Bangkok ker ze na prvi pogled zgleda cela klavnica. Zur ze ali pa se ob 12 popoldne… folk je odpicen ze na pogled in tuki bo pomoje tak shopping da sam pejmo. Anyway… jutr boste zvedl kam sem se podal, ce bom najdu internet hehe…



Vientiane

29 01 2007

Vientiane je skoraj zagotovo najbolj zaspana prestolnica na svetu. Vse se tako kot povsod v tej drzavi premika izredno pocasi, vse je na izy in tudi tukaj ni cisto nic narobe ce po cele dneve prebiras casopise in pijes kavice ob obali Mekonga. Sicer sem bil tu ze pred Vang viengom in se kaj dosti ni dogajalo, saj sem se ustavil samo za en dan. Sposodil sem si kolo in sel malo na sight seeing do nekaterih templjev in samo nekako tako da sem dobil obcutek kako mesto sploh izgleda. Ena izmed lepsih stvari je jutro, ki ga je treba zaceti v eni izmed mnogih francoskih pekarnic, ki strezejo po mojem okusu boljse cokoladne rogljicke kot v Parizu in tudi kava je zelo na evropskem nivoju, ceprav mi osebno bolj ustreza Laoska kava. Obiskal sem enega najznamenitejsih templjev, ki ga na slikah vidite v zlati barvi. Za tem sem imel ze avtobus in sem za 4 dni odsel v Vang vieng.

Vrnil sem se 27.1. in sem tudi ze imel rezerviran nek guesthouse, ki ga vodi zelo prijazna druzina. Prisla sva skupaj z Markom, ki pa si je poiskal neko drugo prenocisce. Ze prvi dan sem si privoscil tradicionalno laosko masazo in zadeva je bila nadvse sproscujoca, ceprav so me deklice polomile kakor se je le dalo. Je pa nujna zadeva in definitivno cenejsa kot pri nas, saj za enourno masazo lahko odstejes samo 2$. Naslednji dan pa zopet na kolo in kolesariti po mestu. Sel sem do lokalnega cirkusa in poizkusal najti Matjazeve kolege ampak mi ni uspelo. Bila je nedelja in tam sta bila mogoce samo dva cloveka in nihce od njiju ni slisal za La-ja in Phona, tako da sem na zalost moral obrniti. Dobila sva se z Markom in se vozila okoli z idejo, da bi lahko obiskala kak muzej, nasla pa sva lokalni bazen in takoj pozabila na muzej in razne kulturne zadeve. Sicer je bazen lokalni ampak je za ljudi tukaj zima, tako da se je bazen spremenil v privatnega in sva ga imela z Markom samo zase in sva naredila par dolzin in kasneje na soncku prebirala Lonely planet in kovala plane. Pred tem sem si ze rezerviral sleeper train do Bangkoka in se mi ze zelo mudi saj imam odhod cez 3 minute in moram koncati. Ce je bil Vientiane zelo zaspano mesto, bo Bangkok vse prej kot to. Pricakujem celo norisnico. Bom napisal se kaj vec o Laosu, ko pridem na Tajsko… se mi mudi. catch ya later